<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=146677"><dc:title>Znamčenje območij kot pristop k razvoju podeželja v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Logar,	Erik	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik Slavič,	Irma	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Razpotnik Visković,	Nika	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>podeželje</dc:subject><dc:subject>razvoj podeželja</dc:subject><dc:subject>gospodarski razvoj</dc:subject><dc:subject>zavarovana območja</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Znamčenje se v gospodarstvu uporablja za upravljanje s percepcijo posameznika ali skupnosti glede izdelkov ali storitev. Ker se z znamčenjem lahko spreminja tudi pogled deležnikov na območje in njegove prvine, je proces postal sestavni del spodbud in ukrepov v programih teritorialnega razvoja. Ta pristop se že več kot dve desetletji uporablja tudi pri razvoju podeželskih območij v Sloveniji, vendar se izvajanja in učinkov pristopa doslej ni celovito proučilo. Podeželje v Sloveniji je zato privlačen prostorski poligon in geografski laboratorij za raziskovanje tovrstne tematike. Doktorska disertacija znamčenje obravnava kot prostorski pojav, saj ga opazuje in vrednoti njegovo součinkovanje z območjem. Namen doktorske disertacije je proučevanje prostorskih vzorcev in pokrajinskih značilnosti znamčenja podeželskih območij v Sloveniji z vidika vzrokov in učinkov. Uporabili smo kombinacijo kvalitativnih in kvantitativnih metod: pregled literature, spletno anketiranje, metodo polstrukturiranega intervjuja, metodo seznanjanja in razprave o rezultatih z deležniki, kvalitativno analizo podatkov v računalniškem programu Atlas.ti ter metodo infografike. Rezultati so pokazali, da se procesi znamčenja razvijajo v soodvisnosti od družbenogospodarskih, strukturnih in organizacijskih lastnosti podeželskih območij. Pri proučevanju procesa smo prepoznali posebnosti, ki odstopajo od teoretskih predpostavk v strokovni literaturi: znamčenje nemalokrat namesto prostorsko uravnoteženega razvoja spodbuja nastanek razvojnih razlik, pri izvajanju namesto celovite usmeritve prevlada sektorska, ukrepi pa so vsebinsko neusklajeni in nepovezani. Deležniki so za sodelovanje nizko motivirani, s tem je povezana tudi prevlada sprejemanja odločitev od zgoraj navzdol.  </dc:description><dc:publisher>[E. Logar]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-06-06 11:54:26</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>146677</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
