Razlastitev kot poseg drţ ave [!] v primeru kategoriziranih javnih cestKlenovšek, Marko (Avtor) Brezovar, Nejc (Mentor) lastninska pravicaomejitev lastninske pravicenepremičninajavna koristnačelo sorazmernostirazlastitveni zavezanecodškodninaLastninska pravica je temeljna človekova pravica. Varovana je z mednarodnimi pravnimi akti in z nacionalno zakonodajo. V naši državi je opredeljena v 37. členu Stvarnopravnega zakonika. Njene okvire pa določa tudi Ustava RS v 33., 67., 68. in 69. členu. Zaradi sobivanja v družbi se pojavljajo tudi potrebe po omejevanju lastninske pravice, tako v zasebnem kot v javnem interesu. Ker gre za poseg v pravico, lahko le zakon določa omejitve uporabe, uživanja lastnine in razpolaganja z njo. Pri omejevanju lastninske pravice in posegih vanjo je zakonodajalec dolžan upoštevati načelo sorazmernosti. V slovenskem pravnem redu obstaja vrsta omejitev lastninske pravice na nepremičninah v javno korist. Primera takšnega omejevalnega posega sta nedvomno razlastitev in omejitve v javno korist (služnost v javno korist, pravica začasne uporabe). Da je razlastitev pomemben pravni institut, izhaja že iz dejstva, da je opredeljena v Ustavi RS. Pomeni pa najbolj grob poseg v lastninsko pravico posameznika. V diplomskem delu so uvodoma obravnavani lastninska pravica in ustavnopravni okvir dopustnih posegov vanjo, javni interes kot pogoj za dopustnost posegov ter načelo sorazmernosti. Glavni del predstavlja veljavna ureditev razlastitve v našem pravnem redu, pregled prej veljavne ureditve in predstavitev instituta dejanske razlastitve v povezavi s kategoriziranimi javnimi cestami. Na podlagi dostopne literature in (pravnih) virov, ki to področje urejajo, je z uporabo deskriptivne metode izdelan teoretični del. Analizirana je zakonska ureditev razlastitve skozi proces njenega spreminjanja. V raziskovalnem oz. empiričnem delu je bila na podlagi podatkov iz prakse izdelana študija primera podeljene aktivne legitimacije razlastitvenemu zavezancu. S sintezo obojega skupaj pa so predstavljene ugotovitve in na njihovi podlagi sprejeti zaključki v odnosu do postavljenih hipotez. Ugotovljeno je, da je razlastitev, kot poseg v lastninsko pravico, zelo občutljiv institut. Udeleženci v postopku razlastitve so po navadi na nasprotnih bregovih in varujejo vsak svoj interes. Zato je zakonsko urejanje tega področja zelo zahtevno.[M. Klenovšek]20232023-05-22 08:42:43Diplomsko delo/naloga146151sl