Analiza farmakoterapije hospitaliziranih bolnikov s shizofrenijo in podobnimi psihozamiBačar Bole, Cvetka (Avtor) Vovk, Tomaž (Mentor) hospitalizirani bolnikishizofrenija in podobne psihozefarmakoterapijaantipsihotikiinterakcije med zdraviliAntipsihotiki so ključna zdravila za zdravljenje shizofrenije in podobnih psihoz. Zaradi neželenih učinkov in interakcij zdravil predstavlja njihova uporaba določeno tveganje za bolnika. V okviru doktorske disertacije smo načrtovali in izvedli 16–mesečno prospektivno, opazovalno in ne-intervencijsko klinično raziskavo v Psihiatrični bolnišnici Idrija ter tako dobili vpogled v predpisovanje zdravil hospitaliziranim bolnikom s shizofrenijo in podobnimi psihozami. Poleg farmakoterapije smo analizirali tudi značilnosti preiskovane populacije (311 bolnikov). Dokazali smo, da bolniki s shizofrenijo in podobnimi psihozami zaradi značilnosti svoje bolezni kot tudi zaradi pridruženih bolezni in obvladovanja neželenih učinkov antipsihotikov prejemajo več različnih zdravil. Petina predpisov je vsebovala ne-psihotropna zdravila. Analiza farmakoterapije je pokazala, da antipsihotiki, po pričakovanju največkrat uporabljena zdravila, niso bili vedno predpisani v sladu s priporočili (velik delež uporabe klasičnih antipsihotikov, uporaba premajhnih odmerkov, sočasna uporaba več antipsihotikov, predpisovanje za uporabo po potrebi). Dokazali smo, da pri bolnikih s shizofrenijo in podobnimi psihozami zaradi različnih vzrokov pogosto prihaja do zamenjav antipsihotikov (37 %). Nekaterih rezultatov nismo pričakovali: interakcije zdravil niso bile nikoli vzrok zamenjave antipsihotikov, največkrat je bila izvedena takojšnja zamenjava antipsihotikov, ki večinoma ni priporočljiva, več kot 10 % zamenjav antipsihotikov je bilo izvedenih na bolnikovo željo in v zamenjavo so bili vključeni trije ali več antipsihotikov. Potrdili smo, da so bolniki s shizofrenijo in podobnimi psihozami zaradi polifarmakoterapije izpostavljeni velikemu tveganju za potencialne interakcije tipa X in tipa D (88,7 %), več kot polovica bolnikov je imela predpisano neustrezno kombinacijo zdravil, v katero so bili vključeni predvsem antipsihotiki (potencialne interakcije tipa X), ter da obstaja močna povezava med številom predpisanih zdravil in vsemi klinično opaženimi skupinami simptomov in znakov (OR 2.85; 95% CI 1.84–5.73). Izsledki raziskave potrjujejo, da je potrebno načrtovati neodvisne, prospektivne raziskave s področja predpisovanja/uporabe zdravil pri hospitaliziranih psihiatričnih bolnikih. Pomembna je tudi ugotovitev, da lahko z vključitvijo kliničnega farmacevta v proces zdravljenja izboljšamo kakovost bolnišnične obravnave psihiatričnih bolnikov.20232023-05-21 07:15:48Doktorsko delo/naloga146142sl