Stanje obzobnih tkiv ter odziv na parodontalno zdravljenje pri pacientih s prekomerno telesno težo, ki se zdravijo z bariatričnimi kirurškimi posegiČolak, Dejana (Avtor) Gašperšič, Rok (Mentor) Pintar, Tadeja (Komentor) parodontitisparodontalno zdravjegingivitisoralno zdravjeparodontalno zdravljenjenekirurška parodontalno zdravljenjebariatrični kirurški posegbolniki z morbidno debelostjobolezni povezane z debelostjoBariatrični kirurški poseg (BP) je danes najučinkovitejša metoda zdravljenja morbidne debelosti in z njo povezanih bolezni. Debelost je znani dejavnik tveganja za slabo ustno zdravje, hkrati pa je BP dejavnik tveganja za dodatno poslabšanje ustnega zdravja. Glavni cilj raziskave je bil določiti razširjenost parodontitisa pri kandidatih za BP in korelacijo med parodontalnim zdravjem in sistemskimi stanji, povezanimi z debelostjo. Prav tako smo želeli ugotoviti učinke predoperativne parodontalne terapije na pooperativno parodontalno in sistemsko zdravje. Bolniki z morbidno debelostjo, ki so kandidati za BP v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, so bili podvrženi celovitemu parodontalnemu kliničnemu pregledu in ovrednoteni z debelostjo povezanimi komorbiditetami in serumskimi sistemskimi biomarkerji zdravja. V naši raziskavi so kandidati za BP ovrednoteni glede prisotnosti parodontitisa in njegove povezave s spremljajočimi boleznimi, povezanimi z debelostjo (n = 79), s presnovnimi zapleti sprožena zamaščenost jeter (MAFLD, n = 30), diagnosticirano s patohistološko analizo in kakovostjo življenja, povezano z ustnim zdravjem (KŽPZUZ, n = 90). Pri 30 kandidatih za BP s parodontitisom in 20 kandidatih z gingivitisom smo izvedli parodontalno terapijo v randomiziranih kontroliranih razskavah, da bi ocenili učinkovitost nekirurške parodontalne terapije na parodontalno in sistemsko zdravje 6 mesecev po BP. Rezultati naše raziskave kažejo, da je imela več kot polovica kandidatov za BP diagnosticiran parodontitis (65%), drugi pa so kazali klinične znake gingivitisa. Parodontitis je bil povezan z večjo prevalenco arterijske hipertenzije (razmerje obetov (RO) = 3.98, p = 0.021) in višjimi ravnmi C-reaktivnega proteina v serumu (p = 0.031) pri kandidatih za BP, medtem ko sta imeli obe skupini bolnikov s parodontitisom in gingivitisom visoko prevalenco MAFLD (43 %, p = 0.41). KŽPZUZ je bil znatno poslabšan pri kandidatih za BP s parodontitisom (Spearmanov koeficient korelacije (Rho) = 0.49, p < 0.001). Parodontalna terapija pred BP lahko izboljša klinične parodontalne parametre pri bolnikih s parodontitisom (p < 0.05) in gingivitisom (p > 0.05) 6 mesecev po BP. Vendar ostajajo učinki parodontalne terapije na sistemske zdravstvene parametre bolnikov z BP 6 mesecev po operaciji vprašljivi. Splošne ugotovitve naše študije močno podpirajo zobozdravstvene preglede pred samim BP kandidatov za BP in nekirurško parodontalno terapijo kot sredstvo za preprečevanje pojava/napredovanja parodontitisa v prihodnosti. Parodontitis in parodontalna terapija lahko vplivata na sistemsko zdravje morbidno debelih in bolnikov z BP. Vendar je za popolno razumevanje teh povezav potrebnih več raziskav.20232023-05-21 07:15:04Doktorsko delo/naloga146140sl