<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=146099"><dc:title>Spreminjanje parametrov spora v kazenskem postopku</dc:title><dc:creator>Briški,	Lora	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihelj Plesničar,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šugman Stubbs,	Katja	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:creator>Sijerčić-Čolić,	Hajrija	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:creator>Hafner,	Miha	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:subject>sprememba kazenske obtožbe</dc:subject><dc:subject>iura novit curia</dc:subject><dc:subject>obtožno načelo</dc:subject><dc:subject>parametri spora</dc:subject><dc:subject>pravna opredelitev kaznivega dejanja</dc:subject><dc:subject>seznanitev z bistvom in vzroki obtožbe</dc:subject><dc:subject>delitev funkcij</dc:subject><dc:subject>pošteno sojenje</dc:subject><dc:description>Doktorska disertacija obravnava možnosti za spreminjanje parametrov spora med kazenskim postopkom. Odgovarja na vprašanja, kako vplivajo na dinamiko med sodiščem in tožilcem, učinkovitost sojenja in položaj obdolženca. Prvo poglavje prikaže različne pristope k opredeljevanju predmeta kazenskega spora, ki so se oblikovali v različnih idejnih modelih kazenskega postopka. Temu sledi predstavitev okvira varstva pravic obrambe po spremembi parametrov spora, ki sta ga predvidela pravo Evropske Unije in sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice. Naslednja poglavja se osredotočajo na pristojnost tožilstva, da med sojenjem spremeni in razširi obtožbo, in pristojnosti sodišča, da spremeni dejstveno podlago in pravno opredelitev kaznivega dejanja iz tožilčevega obtožnega akta, kot obstajajo v slovenski pravni ureditvi. Osrednji deli drugega in tretjega poglavja temeljijo na analizi javno objavljenih sodnih odločb Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in višjih sodišč. Analiza razkriva nekatera ustaljena stališča o spremembah dejanske in pravne podlage kazenskega postopka in daje vpogled v razmerja treh glavnih protagonistov kazenskega postopka, kot se kažejo skozi možnosti sprememb kazenske obtožbe. Zadnje poglavje predstavi rezultate empirične študije o pogostosti in značilnostih teh sprememb v slovenskem pravnem sistemu. Avtorica je analizirala vzorec pravnomočnih sodnih odločb za kazniva dejanja uboja, umora in tatvine. V sklepnem delu doktorska disertacija združuje ugotovitve vseh poglavij in odgovarja na vprašanje, kako veljavne možnosti za spreminjanje parametrov spora vplivajo na položaj obrambe ter na aktivnost tožilca in sodišča pri opredeljevanju predmeta kazenskega spora.</dc:description><dc:publisher>[L. Briški]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-05-19 09:00:05</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>146099</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>Slovenija;</dc:coverage></rdf:Description></rdf:RDF>
