<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=145779"><dc:title>Prezračevanje v avtodomih</dc:title><dc:creator>Stanko,	Urban	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prek,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Stritih,	Uroš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prezračevanje</dc:subject><dc:subject>avtodom</dc:subject><dc:subject>zrakotesnost</dc:subject><dc:subject>učinkovitost prezračevanja</dc:subject><dc:subject>sledilni plin</dc:subject><dc:subject>kakovost zraka</dc:subject><dc:description>V zadnjih letih se daje velik povdarek na prezračevanje in izgube, ki pri tem nastanejo. Začenjamo se zavedati potrebe po zagotavljanu ugodja v prostoru. Medtem ko to pri hišah že dobro napreduje, so vozila oz. premični domovi v zaostanku. Ker imamo ob uporabi teh vozil ponavadi vedno skrajnosti visokih in nizkih temperatur, se vprašamo, kakšno prezračevanje bi bilo najbolj smotrno izbrati. Je to naravno, morda prisilo ali pa se izplača poizkusiti z rekuperacijo. 

V diplomski nalogi smo izmerili zrakotesnost takega vozila z meritvami s sledilnim plinom in z meritvijo povišanja CO2 prek noči, v primeru, da ni bila uporabljena nobene oblika prezračevanja. Preizkusili smo tudi učinkovitost prezračevanja z ventilatorjem. Tudi to meritev smo izvedli s sledilnim plinom. Poleg tega smo primerjali še različne metode za izračun izmenjave zraka.

Na podlagi meritev smo ugotovili, da zaradi majhnega prostora v bivalnih vozilih za vstrezno prezračevanje potrebujemo veliko število izmenjav zraka. Tako da bi bilo najbolj smotrno izbrati prezračevanje z rekuperacijo.</dc:description><dc:publisher>[U. Stanko]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-05-13 08:30:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>145779</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
