<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=145776"><dc:title>Krizno komuniciranje in zaupanje v slovenske javnozdravstvene institucije med mladimi: primer Nacionalnega inštituta za javno zdravje</dc:title><dc:creator>Furlan,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Atanasova,	Sara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kamin,	Tanja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>krizno komuniciranje</dc:subject><dc:subject>zaupanje</dc:subject><dc:subject>Nacionalni inštitut za javno zdravje.</dc:subject><dc:description>Pripravljenost javnozdravstvenih institucij in zaupanje vanje sta bila zaradi pojava epidemije covid-19 v začetku leta 2020 postavljena na pomembno preizkušnjo. V času takšnih izrednih razmer tako zaupanje kot krizno komuniciranje znatno pridobita na pomenu, še posebej pa je pomembna raven zaupanja v entiteto, ki komunicira preventivne ukrepe, kot je to pri nas Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Ker je komunikacijski pristop kot kompetenca institucije eden od pomembnejših dejavnikov gradnje zaupanja v to institucijo, je namen magistrske naloge identificirati ključne pristope in elemente kriznega komuniciranja NIJZ z mladimi odraslimi v obdobju epidemije in proučiti, kako jih slednji doživljajo ter kako ti pristopi krepijo ali slabijo njihovo zaupanje v NIJZ. Z izvedbo homogene fokusne skupine sem proučila stališča, poglede in mnenja mladih odraslih, natančneje podiplomskih študentov družboslovja o kriznem komuniciranju NIJZ in njegovem vplivu na njihovo zaupanje v to institucijo. Podatke sem analizirala s pomočjo tematske analize in ugotovila, da je vojaški pristop kriznega komuniciranja s strani NIJZ-jevih govorcev slabil zaupanje mladih odraslih v inštitut, racionalni pristop pa bi ga potencialno krepil. Kvalitativne ugotovitve tega magistrskega dela ponujajo priložnost za poglobitev razumevanja dosedanjih kvantitativnih rezultatov raziskav o zaupanju v javnozdravstvene inštitucije ter lahko služijo kot podlaga za oblikovanje komunikacijskih smernic za učinkovitejšo gradnjo zaupanja s komunikacijo specifičnim segmentom populacije, tj. z mladimi odrasli.</dc:description><dc:publisher>[N. Furlan]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-05-13 08:30:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>145776</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
