Analiza sil nog na kajak med vožnjo slaloma – študija primeraKonda, Nejc (Avtor) Čuk, Ivan (Mentor) Jereb, Blaž (Komentor) silenogekajakslalommirna vodadivja vodaNamen pričujoče naloge je bil podrobnejši pregled delovanja sil nog med vožnjo kajak slaloma. Omenjeno področje je v veliki meri neraziskano, kar predstavlja težavo, če želimo poglobljeno razumeti razgibanost sil, ki delujejo na kajakaša in le-te povezati s tehniko veslanja. V nalogi smo razčlenili, prostorsko umestili in primerjali delovanja sil na štirih merilnih površinah – levem in desnem stopalu ter levem in desnem stegnu, med izpeljavo več različnih slalomskih nalog (obrati kajaka, veslanje naravnost) na dveh različnih poligonih (mirna in divja voda). V študiji je, kot merjenec, sodeloval večletni predstavnik slovenske slalomske izbrane vrste. Meritve so bile izvedene v približku tekmovalnih okoliščin. Uporabljena je bila merilna tehnologija podjetja Novatel Loadsol. Ugotovljeno je bilo, da med vožnjo slaloma prihaja do znatnih razlik, kadar govorimo o delovanju in velikosti pritiskov sil, ki delujejo na noge. Rezultati časovnega delovanja posameznih sil (glede na zaveslaj), kot tudi izmerjenih povprečnih doseženih sil med meritvami potrjujejo, da sile ki delujejo na stopala opravljajo poglavitno nalogo pri premikanju kajaka naprej. Sile na stegna imajo z vidika največjih doseženih vrednosti manj pomembno vlogo, so pa za to mnogo bolj pomembne pri uravnavanju kajaka okoli dolžinske in navpične osi. Pri veslanju naravnost je, na obeh poligonih, moč opaziti izrazit pojav rasti sile preko enega stopala in hkraten upad sil preko drugega stopala. V povezavi z izvedbo zaveslaja je, pri veslanju naravnost, na obeh poligonih, jasno viden vzorec pretežno istostranskega delovanja v odnosu roka-noga. V vseh delih izvedbe obratov je jasno vidna poglavitna vloga sil preko stopala, ki deluje na zunanji strani obrata. Tako delovanje označujemo kot pretežno nasprotnostransko. Delovanje sil na stegna je pri izvedbi obratov podobno, kot pri veslanju naravnost. Sile na obe stegni delujejo na mirni vodi razmeroma skladno, na divji opazno manj, z več deli izvedbe kjer zabeležimo popolno neskladje. Ugotovitve, kljub dejstvu, da gre za študijo primera, predstavljajo zanimiv vpogled v svet biomehaničnih zakonitosti vožnje kajak slaloma. Potrebno pa se je zavedati, da rezultati te študije prikazujejo le del celote. Poleg sil nog, imajo pri vožnji slaloma pomembno vlogo tudi sile na sedež in list vesla. V prihodnosti bi bilo koristno oceniti tudi te sile in vse podatke o pritiskih na stopalne in stegenske opore, sedež ter lista vesla povezati s hitrostjo ter povečati število posameznih meritev in merjencev. Poznavanje zakonitosti delovanja sil nog in posledično predvidevanje značilnih kajakaško – slalomskih obremenitev lahko vaditeljem poda smernice za (bolj) smotrno zasnovo vadbenega procesa, obenem pa služi kot orodje za prepoznavanje morebitnih telesnih neskladji.20232023-05-12 07:15:22Magistrsko delo/naloga145758sl