<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=145757"><dc:title>Značilnosti disciplin dirkališčnega kolesarstva</dc:title><dc:creator>Roth,	Timotej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rauter,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Dirkališčno kolesarstvo</dc:subject><dc:subject>dejavniki uspešnosti</dc:subject><dc:subject>športna sposobnost</dc:subject><dc:subject>vadba</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bilo ugotoviti in celovito predstaviti značilnosti tekmovalnih disciplin dirkališčnega kolesarstva. S tem namenom je bil v magistrski nalogi izveden sistematični pregled obstoječih raziskav, ki so preučevale značilnosti vseh tekmovalnih disciplin dirkališčnega kolesarstva.
Dirkališčno kolesarstvo velja v svetu za eno izmed najrazvitejših ter najbolj priljubljenih vej tekmovalnega kolesarstva. V Sloveniji omenjena panoga prav tako spada med bolj razširjene, ki je v zadnjih nekaj letih deležna še dodatnega razvoja. Izjemno pomemben delež k temu zagotovo prispeva izgradnja notranjega velodroma v Češči Vasi pri Novem Mestu, ki v slovenskem prostoru zagotavlja unikatne pogoje za izvedbo vadbenega procesa ter tekmovaj vseh kategorij tekmovalnega kolesarstva. Obravnavana veja kolesarstva spada med najbolj unikatne veje tekmovalnega športa nasploh, saj jo sestavlja kar 11 poddisciplin, ki jih delimo v dve skupini, in sicer v skupino šprinterskih disciplin ter v skupino vzdržljivostnih disciplin. Za vsako izmed poddisciplin so značilne specifične tekmovalne zahteve, ki posledično pogojujejo fiziološke, morfološke in psihološke značilnosti ter tehnično in taktično znanje tekmovalcev in tekmovalk. Zaradi morebitnih podobnosti dirkališčnih disciplin s preostalimi panogami ter disciplinami tekmovalnega kolesarstva smo v uvodu opisali njihove značilnosti in zahteve. Ugotavljanje morebitnih podobnosti disciplin lahko zaradi interdisciplinarnega prenosa znanj koristno vpliva tudi na sam vadbeni proces ter večjo tekmovalno uspešnost. Poleg tega smo v uvodu opisali tudi vse pomembne gibalne in funkcionalne sposobnosti v kolesarstvu, delovanje fizioloških energetskih sistemov ter navsezadnje tudi zgodovinski razvoj kolesarskega športa tako po svetu kot v Sloveniji.
V razpravi smo opredelili dirkališčno kolesarstvo ter opisali vse posamezne poddiscipline. Ob tem smo navedli ter opisali vse zunanje dejavnike, ki v večji ali manjši meri vplivajo na kolesarje in kolesarke ter navedli in opisali smernice poteka vadbenega procesa tako šprinterskih kot tudi vzdržljivostnih disciplin. Magistrsko delo športni stroki tako nudi natančnejše razumevanje širokega področja dejavnikov, ki v končni fazi vplivajo na tekmovalno uspešnost v vrhunskem športu.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-05-12 07:15:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>145757</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
