<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=145720"><dc:title>Slovenski rokopisi o štirih poslednjih stvareh človeka in baročno eshatološko izročilo</dc:title><dc:creator>Ogrin,	Matija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenska književnost</dc:subject><dc:subject>baročna književnost</dc:subject><dc:subject>rokopisi</dc:subject><dc:subject>eshatologija</dc:subject><dc:subject>poslednje stvari</dc:subject><dc:subject>Martin von Cochem</dc:subject><dc:description>Že v patristiki in nato v srednjem veku so nastali temeljni spisi eshatologije kot nauku o koncu časa in sveta ter o zadnjem cilju človeka. Te teme so nadalje razvili zgodnjenovoveški avtorji, zlasti baročni, med njimi kapucin Martin Cochemski. Njegovi spisi o poslednjih stvareh so bili med Slovenci baročne dobe tako priljubljeni, da sta nastala najmanj dva med seboj neodvisna prevoda v slovenščino v več verzijah. Njih obstoj se je mogel opirati le na rokopisno kulturo in so literarni vedi ostali neznani. V prispevku predstavljamo slovenske rokopise o poslednjih stvareh: smrt, sodba, pekel, nebeško kraljestvo. Obsežnejši rokopisi združujejo vse štiri glavne teme. Posamična poglavja z eshatološkimi temami pa so slovenski pisci po svojem izboru prepisali tudi v drugo rokopisno preoddajo baročne dobe.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2023-05-11 07:47:04</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>145720</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>