Pomen PIK3CA in AKT1 aktivirajočih mutacij za izhod bolezni in sistemsko zdravljenje operabilnega invazivnega lobularnega karcinoma dojkeRibnikar, Domen (Avtor) Šeruga, Boštjan (Mentor) Eitan, Amir (Komentor) invazivni lobularni karcinomPIK3CA aktivirajoča mutacijaendokrina terapijagenomika invazivnega lobularnega karcinoma dojkeUvod in namen: Vpliv PIK3CA aktivirajočih mutacij na prognozo in učinkovitost dopolnilne endokrine terapije (ET) pri bolnicah z zgodnjim invazivnim lobularnim karcinomom (ILC) dojke ni jasen. Metode: V našo raziskavo smo vključili bolnice z zgodnjim invazivnim lobularnim karcinomom dojke, ki so bile na Onkološkem inštitutu Ljubljana zdravljene med leti 2003 in 2008. S pomočjo metode Kaplan-Meier smo izračunali čas do prvega oddaljenega razsoja bolezni in celokupno preživetje v celotni skupini bolnic z ozirom na PIK3CA mutacijski status v primarnem tumorju dojke. Povezanost med PIK3CA aktivirajočo mutacijo in učinkovitostjo dopolnilne ET pa smo analizirali s pomočjo Coxovih modelov v skupini bolnic z ER+ in/ali PR+ tumorji. Rezultati: Mediana starost vseh bolnic ob diagnozi je bila 62.8 let in mediani čas opazovanja je bil 10.8 let. Med 365 bolnicami, ki so bile vključene v raziskavo, smo identificirali PIK3CA aktivirajočo mutacijo pri 45%. Ugotovili smo, da prisotnost PIK3CA mutacije v primarnem ILC dojke ne vpliva na čas do prvega oddaljenega razsoja bolezni (p=0.36) in ne na celokupno preživetje (p=0.42). Pri bolnicah s prisotno aktivirajočo PIK3CA mutacijo je vsako leto zdravljenja s tamoksifenom zmanjšalo tveganje za smrt za 27%, pri bolnicah zdravljenih z zaviralci aromataze pa za 21% v primerjavi z bolnicami, ki niso prejele HT. Vrsta in trajanje ET nista imela vpliva na čas do prvega oddaljenega razsoja bolezni, je pa podaljšana ET imela ugoden vpliv na celokupno preživetje. Zaključki: Prisotnost aktivirajoče mutacije PIK3CA v primarnem operabilnem ILC dojke ne vpliva na čas do prvega oddaljenega razsoja bolezni in tudi ne na celokupno preživetje. Bolnice s prisotno PIK3CA aktivirajočo mutacijo so imele statistično pomembno zmanjšanje tveganja smrti ne glede na to, ali so v dopolnilnem hormonskem zdravljenju prejele tamoksifen ali zaviralce aromataze.20232023-05-11 07:15:02Doktorsko delo/naloga145713sl