<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=145708"><dc:title>Droge in študentsko delo</dc:title><dc:creator>Selan,	Jure	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Schnabl,	Simon	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>droga</dc:subject><dc:subject>alkohol</dc:subject><dc:subject>delo</dc:subject><dc:subject>študentsko delo</dc:subject><dc:subject>zloraba substanc</dc:subject><dc:description>Uživanje drog kot so alkohol, marihuana, kokain, plesne droge, heroin in ostale droge predstavljajo velik problem sodobne družbe. Vedno lažja dostopnost do drog, vedno večja sprejemljivost in rekreativna uporaba med mladimi ter vpliv industrije zabave predstavljajo ene izmed vodilnih problemov sodobne družbe. 

V magistrskem delu smo se posvetili problemu uporabe drog in alkohola med mladimi in vplivom na varnost in zdravje pri delu ter na posledice in nevarnosti njihove uporabe na delovnem mestu in delovni organizaciji. Poleg problemov povezanih z delavci migranti iz držav tretjega sveta in vedno starejše delovne sile, gre namreč za enega izmed največjih problemov oziroma izzivov varnosti in zdravja pri delu na trgu dela v Evropi in tudi svetu. 

V magistrskem delu so predstavljeni študentsko delo in razne definicije, kot so stimulansi, halucinogeni, depresorji, rekreativna uporaba drog, zdravstveni pregledi po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu ter kako zakon opredeljuje položaj alkohola in drog na delovnem mestu. Predstavili smo razširjenost uporabe drog in alkohola med mladimi, njihovo vpetost v delo oziroma vplive na varnost in zdravje pri delu. Dotaknili smo se tudi družbene tematike in sicer v smislu osebnih dejavnikov mladih, ki pripomorejo k uporabi drog. Splošno so bile opisane skupine drog, kot so depresorji centralnega živčnega sistema, stimulansi, halucinogeni in kanaboidi ter predstavil glavne predstavnike teh skupin; alkohol, kokain, krek, ekstazi, LSD. Opisali smo kratkoročne učinke uporabe drog, ki bi se morebiti pojavili pri delavcih ali delavcih študentih na delu in tudi dolgoročne posledice, ki bi se lahko pojavile po daljši zlorabi. V naslednjih poglavjih smo predstavili naraščajočo problematiko rekreativne uporabe drog in opisali znake ter posledice zlorabe drog na delovnem mestu. Dotaknili smo se tudi dejavnikov, ki lahko pripomorejo k uporabi drog na delovnem mestu. Opisali smo naloge vodstva, nadzornih delavcev in ukrepanje v povezavi z drogami in alkoholom, testiranja, obravnavo zlorab in preventivne programe uporabe drog na delovnem mestu. 

V okviru eksperimentalnega dela je bilo anketiranih več kot 1100 študentov različnih fakultet univerze v Ljubljani. Zanimal nas je njihov oseben odnos do drog, dojemanje in uporaba psihoaktivnih snovi v zasebnem in predvsem službenem življenju, med opravljanjem študentskega dela ter tudi na delovnem mestu, kaj morda opazijo njihovi sodelavci študenti in redno zaposleni ter kakšen pomen ima delodajalec v smislu problematike drog in alkohola. 

Ugotovili smo, da anketiranim študentom uporaba drog in alkohola v prostem času ni tuja, saj je bilo ugotovljeno, da jih 67 % uporablja tedensko. Največ jih je pričakovano uporabilo marihuano (68 %) in alkohol (97 %). Prav tako je bilo ugotovljeno, da je 46 % anektiranih študentov že čutilo posledice omamljenosti oziroma pijanosti na delovnem mestu, 23 % študentov pa je bilo na delovnem mestu omamljenih oziroma pijanih. Ugotovili smo, da kar 79 % delodajalcev delavce študente ne pošlje na preventivni zdravstveni pregled pred študentskim delom, prav tako pa 90 % delodajalcev ne izvaja nobenih preventivnih ukrepov na področju problematike uporabe drog in alkohola na delovnem mestu. Ugotovljeni je tudi bilo, da večina delodajalcev ne izvaja preizkuse na droge in alkohol. 59 % anketiranih študentov meni, da je problematika uporabe drog in alkohola pri bodoči delovni sili vedno večja. Cilji magistrskega dela so bili doseženi. Predstavil sem, da je uporaba drog in alkohola med mladimi, kot bodoči in tudi že sedanji delovni sili velika, da se delodajalci ne zavedajo problematike uporabe drog in alkohola in problematičnih vplivov na njihovo delovno organizacijo, in da bo ta problematika postajala vedno večja.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-05-10 13:39:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>145708</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
