Rastlinska čistilna naprava kot vir vode in rastlinskih hranil v kmetijstvuVolk, Anja (Avtor) Žgajnar Gotvajn, Andreja (Mentor) Istenič, Darja (Komentor) denitrifikacijakrožna ekonomijanitrifikacijaponovna raba hranilponovna uporaba odpadne voderecikelDandanes želimo v skladu z načeli krožnega gospodarstva in ponovne rabe virov očiščeno komunalno odpadno vodo iz čistilnih naprav ponovno uporabiti. Eden od obetavnih načinov uporabe očiščene komunalne odpadne vode je gnojenje in namakanje v kmetijstvu. Za čiščenje komunalne odpadne vode iz manjših naselij se pogosto uporabljajo rastlinske čistilne naprave (RČN). RČN navadno obratujejo glede na prepisane parametre za izpust v okolje in omogočajo tudi odstranjevanje hranil. V primeru ponovne uporabe očiščene vode v kmetijstvu je odstranjevanje hranil nezaželeno, saj s tem lahko nadomestimo del mineralnih gnojil. Delovanje RČN je zato potrebno prilagodi tako, da se hranila v času vegetacijske sezone v procesu čiščenja ne odstranijo, medtem ko mora biti odstranjevanje zagotovljeno v zimskem času, ko se voda spušča neposredno v okolje. V tej nalogi smo zato spremljali učinkovitost čiščenja in odstranjevanja hranil iz komunalne odpadne vode v RČN z navpičnim tokom v poletnem in zimskem načinu obratovanja. Pri zimskem načinu obratovanja je bil uveden povratek dela očiščene vode nazaj v anaerobni primarni usedalnik, s čimer smo želeli povečati odstranjevanje celokupnega dušika. V različnih načinih obratovanja RČN smo na dotoku v usedalnik, dotoku na RČN in iztoku spremljali celotni dušik (TN), Kjeldahlov dušik, amonijev dušik, nitritni dušik, nitratni dušik, KPK, BPK5, skupne suspendirane snovi, celotni fosfor, pH, koncentracijo raztopljenega kisika ter električno prevodnost. Rezultati so pokazali, da RČN z navpičnim tokom omogoča učinkovito odstranjevanje organskih snovi in proizvodnjo nitrificiranih iztokov, ki se lahko uporabijo za gnojenje in namakanje v kmetijstvu. Pri zimskem načinu obratovanja z vračanjem dela iztoka nazaj v primarno obdelavo nismo dosegli želene odstranitve TN zaradi aerobnih pogojev v usedalniku. Ugotovili smo, da lahko z RČN za 40 PE (manjše naselje) namakamo 631 m2 njive pšenice, pri čemer bi prihranili 40 % dušičnih in 39 % fosfornih gnojil. Potrebno pa bi bilo dognojevanje.20232023-05-10 13:05:00Magistrsko delo/naloga145706sl