Presoja stabilnosti nasipa iz armirane zemljineKöveš, Nika (Avtor) Jovičić, Vojkan (Mentor) geosintetikiarmirana brežinakoeficient stabilnostiporušitveni kriterijV današnjih časih redko najdemo primere gradnje podpornih, opornih konstrukcij, mostnih opornikov ali jezov brez uporabe geosintetikov. To so sintetični materiali za izboljšanje stabilnosti konstrukcije, ki skupaj z zemljino tvorijo ti. armirano zemljino. Cilj uporabe geosintetikov je povečanje stabilnosti zemljine in podaljšanje življenjske dobe konstrukcije. Geosintetiki so materiali z veliko natezno trdnostjo, ki prevzamejo natezne sile pri deformacijah in so mehansko odporni proti zunanjim vplivom. Poznamo različne izvedbe geosintetikov, ki se uporabljajo pri ločevanju plasti, filtriranju, tesnjenju, protierozijski zaščiti in armiranju tal. V primeru uporabe armiranih zemljin je funkcija armiranja podobna kot pri vgrajevanju armature v beton – ojačanje na podlagi večje sposobnosti materiala za prevzem nateznih napetosti. Ko je geosintetik vgrajen v zemljino, se s trenjem med materialoma napetosti iz zemljine prenesejo na armaturo. V primeru gradnje nasipov se za armiranje uporabljajo geomreže, ki v zemljini delujejo kot natezne vezi. Geomreže morajo biti fleksibilne za zaklinjanje zrn zemljine in hkrati imeti zadostno natezno trdnost in raztezek, da lahko ostanejo napete in prevzamejo natezne obremenitve. Geosintetiki se pojavljajo v obliki geotekstilov, geokompozitov, geosatovij, geomembran ipd. Ena glavnih problematik, ki se pojavlja pri uporabi geosintetikov je trajnost. Osnovni cilj trajnosti je podaljšati življenjsko dobo, v katerem bo geosintetik ohranil svoje primarne lastnosti ter opravljal svoje funkcije. Kot dodatek trdnosti zemljine je vloga geosintetikov v tem, da le-ti zvišajo koeficient stabilnosti brežine, v katero so vgrajeni. Koeficiente stabilnosti za podane brežine izračunamo s pomočjo računalniških orodij kot sta Slide in MacStars. Z njima ocenjujemo globalno stabilnost ali možnost porušitve krožno-cilindričnih in poligonalnih drsin z upoštevanjem Mohr-Coulombovega porušitvenega kriterija. Cilj je bil primerjati koeficiente stabilnosti obeh uporabljenih programov in analizirati njuno odstopanje ter določiti funkcionalnost programov. Primerjani rezultati so pokazali, da prihaja do odstopanj v vseh primerjanih modelih, pri katerih je do največjih razlik prišlo ob uporabi Janbujeve korigirane metode.[N. Köveš]20232023-05-10 09:00:12Magistrsko delo/naloga145702sl