<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=145675"><dc:title>Vpliv vadbe na bolnike z revmatoidnim artritisom</dc:title><dc:creator>Rebec,	Naja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolenec,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ambrožič,	Aleš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>revmatoidni artritis</dc:subject><dc:subject>kronične bolezni</dc:subject><dc:subject>gibalne sposobnosti</dc:subject><dc:subject>vpliv vadbe</dc:subject><dc:subject>gibljivost</dc:subject><dc:subject>moč</dc:subject><dc:subject>vzdržljivost</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil ugotoviti vpliv telesne vadbe na bolnike z revmatoidnim artritisom (RA) v dobi 3 mesecev. V raziskavi je sodelovalo 17 bolnic z RA, starih med 22 in 55 let. Sodelujoče so bile razdeljene v eksperimentalno (10) in kontrolno skupino (7). Na začetku smo izvedli intervju z vsako bolnico posebej in opravili začetne meritve telesne sestave in gibalnih sposobnosti. Vse merjenke so izpolnile tudi dva vprašalnika za ugotavljanje obseg telesne dejavnosti in stopnjo aktivnosti RA. Program telesne vadbe je zajemal vadbo za moč 2-krat tedensko in vadbo za aerobno vzdržljivost in gibljivost 1-krat tedensko. Bolnice so dve vadbi na teden izvajale pod kineziološkim vodstvom, eno vadbo pa so izvajale po naših navodilih, samostojno doma. Na koncu vadbenega procesa smo vse meritve, intervjuje in vprašalnike ponovili. Ugotovljeno je bilo izboljšanje mišične moči in gibljivosti v določenih sklepih. Na začetku študije smo ugotovili, da so bolnice v povprečju premalo telesno aktivne in da se v povprečju ne udejstvujejo nobene vadbe za moč. Ob koncu vadbenega obdobja je eksperimentalna skupina izboljšala moč zgornjih okončin (+ 18,44 ponovitev, p &lt; 0,001), moč iztegovalk kolka (+ 28,89 kg, p = 0,013), vzdržljivost iztegovalk trupa (+ 54,30 s, p = 0,002) in maksimalno porabo kisika (+ 3,90 ml/kgTT/min, p = 0,031). Izboljšanje gibljivosti eksperimentalne skupine, smo ugotovili v spodnjih okončinah pri ekstenziji kolka (+ 6°, p = 0,008) , zunanji rotaciji kolka (+ 6°, p = 0,024) in plantarni fleksiji (+ 4° p = 0,026). Ugotovili smo izboljšanje počutja bolnic in zmanjšanje jutranje okorelosti. Sklepamo lahko, da redna telesna vadba pripomore k izboljšanju kvalitete življenja bolnic z RA in pripomore k boljši fukncionalnosti v smeri mišične moči in gibljivosti.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-05-07 07:15:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>145675</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
