Vpliv toplotne obdelave na magnetne lastnosti statorskih paketov iz gotove elektropločevineSedej, Kaja (Avtor) Bizjak, Milan (Mentor) elektropločevinamagnetne lastnostižarjenje za odpravo napetostimagnetne izgubeelektromotorElektropločevina je material, ki se uporablja za proizvodnjo in pretvorbo električne energije v mehansko, njena glavna značilnost pa so nizke magnetne izgube in visoka relativna permeabilnost. Glede na magnetne lastnosti in področje uporabe jo delimo na orientirano in neorientirano pločevino. Slednja se uporablja za izdelavo jeder v elektromotorjih, ki so prisotni na različnih področjih našega vsakdana. Na izkoristek električnih naprav vplivajo različni dejavniki, kot so debelina pločevine, kemijska sestava, tekstura, velikost kristalnih zrn in drugo. V magistrski nalogi smo raziskovali vpliv toplotne obdelave na magnetne lastnosti statorskih paketov iz gotove neorientirane elektropločevine. Zanimalo nas je predvsem, kako različni parametri žarjenja vplivajo na skupne magnetne izgube. Uporabili smo statorske pakete iz gotove pločevine kvalitete M600-50A HP. Vzorce smo izpostavili različnim pogojem toplotne obdelave, in sicer nežarjeni, žarjeni v eksotermni atmosferi na 800 °C ter žarjeni v reduktivni atmosferi plinske mešanice sestave 80 % N2 in 20 % H2 na temperaturah 600 °C, 700 °C, 800 °C oziroma 840 °C. Meritve magnetnih in drugih fizikalnih lastnosti smo opravili na statorskih paketih na napravi Brockhaus MPG 200D in iz rezultatov izrisali krivulje relativne permeabilnosti ter krivulje skupnih izgub. Izdelali smo metalografske obruse in s svetlobnim mikroskopom določili velikostni razred kristalnih zrn ter si ogledali deformirana področja, nastala zaradi štancanja. Na vrstičnem elektronskem mikroskopu smo določili debelino vmesne plasti med dvema lamelama in analizirali mikrokemijsko sestavo. Z metodo uklona povratno sipanih elektronov smo analizirali teksturo in usmerjenost kristalnih zrn ter določili velikost zrn glede na delež površine. Izvedli smo tudi meritve trdote (HV0,1) od reznega roba proti notranjosti in določili razdiralno silo T segmentov ter držno silo sponk.[K. Sedej]20232023-05-04 09:00:04Magistrsko delo/naloga145652sl