<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=145631"><dc:title>Razmerja med obrambno politiko, obrambno strategijo in obrambnim načrtovanjem</dc:title><dc:creator>Vuk,	Pavel	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Svete,	Uroš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupančič,	Rok	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>obrambna politika</dc:subject><dc:subject>obrambna strategija</dc:subject><dc:subject>obrambno načrtovanje</dc:subject><dc:subject>Nato</dc:subject><dc:subject>EU</dc:subject><dc:subject>varnostno okolje</dc:subject><dc:subject>akterji</dc:subject><dc:subject>procesi</dc:subject><dc:subject>hierarhija strateških in načrtovalskih dokumentov</dc:subject><dc:subject>male države</dc:subject><dc:subject>Estonija</dc:subject><dc:subject>Slovaška</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Vprašanja o razmerjih med obrambno politiko, obrambno strategijo in obrambnim načrtovanjem, ki so od razmeroma predvidljivih v času hladne vojne prerasla v vse bolj kompleksna, poudarjajo potrebo po razumevanju logične urejenosti procesov, hierarhičnosti, medsebojne povezanosti in cikličnosti - razmerij, ki določajo urejenost, hkrati pa tudi medsebojno odvisnost in omejevanje obrambne politike, obrambne strategije in obrambnega načrtovanja. Z doktorsko disertacijo smo na eni strani opozorili na pomen celovitega proučevanja kompleksnosti razmerij oziroma medsebojne odvisnosti obrambne politike, obrambne strategije in obrambnega načrtovanja tako v teoriji kot tudi v praksi, na drugi pa pokazali, da na ta razmerja v manjši meri vplivajo zunanji in v večji meri notranji dejavniki. Z razvitjem teoretičnega modela smo na primeru malih držav opredelili in analizirali tako vpliv mednarodnega varnostnega okolja, Nata in EU na nacionalne obrambne politike, kot tudi notranje specifičnosti v procesih oblikovanja obrambne politike, obrambne strategije in obrambnega načrtovanja ter akterjev, ki sodelujejo v teh procesih. Zunanje in notranje dejavnike smo preverjali s pomočjo primerjalne analize kvalitativnih in kvantitativnih podatkov treh malih držav članic Nata in EU, Estonije, Slovaške in Slovenije v obdobju od 1991 do 2020. Rezultati raziskave so v primerjavi s predhodnimi raziskavami, ki večinoma temeljijo na usmerjenosti pristopov le na posamezni dejavnik ali posamezno področje v razmerju, pokazali, da uporabnost teoretičnega modela za male države članice Nata in EU, temelječega na celovitem pristopu, predstavlja pomemben prispevek k razvoju obramboslovne znanosti tako v doseganju teoretičnih kot prakseoloških ciljev pri snovanju metodološkega in pojasnjevalnega okvira za proučevanje obrambnih politik, obrambnih strategij in obrambnega načrtovanja kot njihovih medsebojnih razmerij v državi in med državami.</dc:description><dc:publisher>[P. Vuk]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-04-27 08:30:02</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>145631</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
