<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=145629"><dc:title>Priprava tal za temeljenje na barju</dc:title><dc:creator>Dragan,	Lea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pulko,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Smolar,	Jasna	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>GR</dc:subject><dc:subject>Barje</dc:subject><dc:subject>posedki</dc:subject><dc:subject>Soft Soil</dc:subject><dc:subject>Plaxis</dc:subject><dc:subject>CPTu</dc:subject><dc:subject>laboratoriji</dc:subject><dc:subject>vertikalne drenaže</dc:subject><dc:subject>gruščnati koli</dc:subject><dc:description>Ljubljansko barje na površju gradijo sloji zelo mehkih jezerskih sedimentov, meljev in glin, pod njimi so pretežno prodni aluvialni sedimenti do predkvartarne skalne podlage, ki se lahko nahaja tudi globlje od 150 m. V slovenskem prostoru je barje iz geološkega in geotehničnega vidika posebnost, naravna znamenitost in v gradbeno tehničnem smislu velik izziv. V magistrski nalogi smo zato analizirali in primerjali učinke različnih ukrepov priprave (izboljšanja) barjanskih tal za temeljenje stanovanjskih objektov. V začetnem delu naloge smo opisali naravne značilnosti območja, s poudarkom na geološki sestavi tal in geotehničnih pogojih. Pregledali smo literaturo o preteklih izkušnjah z gradnjo območju Ljubljanskega barja. V nadaljevanju so teoretično predstavljeni možni ukrepi izboljšanja temeljnih tal. Opisali smo vertikalne drenaže in gruščnate kole. Obravnavali smo terenske preiskave (CPTu), ki so bile izvedene na eni od lokacij predvidene gradnje z značilno sestavo barjanskih tal. Izvedli smo laboratorijske preiskave: ugotavljanje vlažnosti, ugotavljanje gostote zrn, edometrski preskus s postopnim obremenjevanjem, preskus s konusom, ugotavljanje koeficienta vodoprepustnosti ter ugotavljanje meje židkosti in plastičnosti. Rezultate terenskih in laboratorijskih preiskav smo primerjali in oblikovali model tal, ki je bil podlaga za geotehnične analize. Izvedli smo računske analize več variant priprave tal (predobtežba, gruščnati koli, vertikalne drenaže) in za vsako uporabili tri različne analize: dve teoretični (s konstantnim modulom stisljivosti po slojih in s spremenljivim modulom stisljivosti po globini in slojih) ter numerično s pomočjo programskega orodja Plaxis. Opisali smo še model z upoštevanjem lezenja. Rezultate računskih analiz smo primerjali in podali predlog priprave tal pred gradnjo stanovanjskih objektov.</dc:description><dc:publisher>[L. Dragan]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-04-27 07:45:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>145629</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
