<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=145626"><dc:title>Depresija, anksioznost in motnje hranjenja pri študentih</dc:title><dc:creator>Vrbanec,	Denis	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kajtna,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>depresija</dc:subject><dc:subject>anksioznost</dc:subject><dc:subject>motnje hranjenja</dc:subject><dc:subject>študenti</dc:subject><dc:subject>pojavnost</dc:subject><dc:subject>primerjava</dc:subject><dc:description>Depresija, anksioznost in motnje hranjenja so psihosomatske bolezni in duševne motnje, ki so si med seboj tesno povezane. Po raziskavah Svetovne zdravstvene organizacije preživlja depresivne motnje 320 milijonov ljudi po svetu, 260 milijonov anksiozne motnje in 5% svetovne populacije motnje hranjenja, med katerimi so najpogostejše anoreksija nervoza, bulimija nervoza in motnja prenajedanja. Anoreksija nervoza in bulimija nervoza se najpogosteje začneta razvijati med mladostniki in adolescenti in pa pri ženskah, vendar se lahko pojavita v vsakem starostnem obdobju in pri obeh spolih. Prehod iz srednje šole na fakulteto je za posameznike lahko precej stresno obdobje, saj je, med drugim, obdobje zgodnje adolescence zelo občutljivo za nastanek duševnih motenj, kjer so raziskave pokazale, da skoraj 40 % adolescentov doživi svojo prvo epizodo depresije pred 20. letom starosti. V magistrski nalogi smo preučevali pojavnost depresije, anksioznosti in motenj hranjenja med študentsko populacijo, kjer smo uporabili anketni vprašalnik Beckov kontrolni seznam depresije, Beckov seznam anksioznosti in DASS-21 (Depression, Anxiety and Stress scale test) in vprašalnik o motnjah hranjenja EDI-3 RF (Eating Disorder Inventory, 3 Referal form). Vzorec je obsegal 143 študentov obeh spolov. Preverjali smo hipoteze v jakosti pojavljanja depresije, anksioznosti in motenj hranjenja pri študentih (ločeno po spolu), jakosti pojavljanja vseh treh motenj pri študentih, ki so v tekmovalnem športu in tisti, ki niso, jakost pojavljanja vseh treh motenj na treh različnih fakultetah - Fakulteta za šport, Filozofska fakulteta in Akademija za glasbo in ali obstajajo razlike v jakosti pojavljanja glede na količino gibalne dejavnosti med študenti. Statistično značilne povezave smo ugotovili med jakostjo pojavljanja anksioznosti in depresije med spoloma, fakultetami in tekmovalci in netekmovalci, ter jakosti pojavljanja vseh treh motenj glede na gibalno dejavnost.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-04-27 07:15:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>145626</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
