Telesna dejavnost negovalnega osebja v slovenskih zdraviliščihLesjak, Peter (Avtor) Hiti, Nina (Mentor) Mlinar, Suzana (Komentor) Thaler, Darja (Recenzent) diplomska delazdravstvena negatelesna dejavnostmedicinske sestrenegovalno osebjezdraviliščaUvod: Redna telesna dejavnost pomaga pri preprečevanju in zdravljenju nenalezljivih bolezni, in sicer bolezni srca, sladkorne bolezni in nekaterih vrst raka. Življenje ljudi, ki se ukvarjajo s telesno dejavnostjo je bolj kakovostno, bolj polno ter z veliko manj različnih zdravstvenih težav. Glede na to, da je negovalno osebje pri svojem delu pod velikim pritiskom in je delo tudi fizično naporno, je pomembno, da si vzamejo čas za telesno dejavnost. Namen: Namen diplomskega dela je bil, da s pomočjo anketnega vprašalnika ugotovimo, koliko je negovalno osebje, zaposleno v zdraviliščih po Sloveniji telesno dejavno, in ali poznajo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije za izvajanje ustrezne količine telesne dejavnosti za odrasle. Metode dela: V uvodnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledom tuje in domače literature. Za potrebe raziskave je bil oblikovan anketni vprašalnik, ki je vseboval 28 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Spletni vprašalnik je bil objavljen na spletni platformi EnKlikAnketa. Povezava do spletnega vprašalnika je bila posredovana na uradne naslove vseh zdravilišč v Sloveniji. Rezultati: Vzorec je vseboval 45 oseb obeh spolov, ki so zaposleni kot negovalno osebje v zdraviliščih v Sloveniji. Več kot polovica, kar 53 % anketirancev je bilo zadovoljnih s svojo telesno pripravljenostjo. Najpogostejša športno-rekreativna dejavnost, ki jo je izbralo negovalno osebje hoja sprehod. Glede na priporočila Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2020 jih je 5 (11 %) zadosti zmerno intenzivno aerobno telesno dejavnih, 14 (31 %) jih zadošča pogojem visoko intenzivne aerobne telesne dejavnosti. Izračunali smo tudi enakovredno kombinacijo zmerne in visoke intenzivne aerobne telesne dejavnosti in ugotovili, da jih 22 (48 %) zadošča pogojem. Razprava in zaključek: Z raziskavo smo ugotovili, da je med negovalnim osebjem zaposlenih v slovenskih zdraviliščih malo takšnih, ki so zadostno telesno dejavni. Podatki kažejo, da ima anketirano negovalno osebje pomanjkljivo znanje o telesni dejavnosti, zato bi bilo smiselno organizirati vseživljenjska izobraževanja o primerni in kakovostni telesni dejavnosti. Iz analize vprašalnikov tudi ugotavljamo, da bi se večina udeležila organizirane vadbe v okviru delovnega časa, če bi bila ta možnost na voljo.[P. Lesjak]20232023-04-26 07:45:53Diplomsko delo/naloga145609sl