<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=145562"><dc:title>Vpliv formulacijskih in procesnih parametrov elektrostatskega razprševanja na lastnosti polikaprolaktonskih delcev s simvastatinom</dc:title><dc:creator>Ruparčič,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupančič,	Špela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sterle Zorec,	Barbara	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>polimerni delci</dc:subject><dc:subject>elektrostatsko razprševanje</dc:subject><dc:subject>načrtovanje eksperimentov</dc:subject><dc:subject>velikost</dc:subject><dc:subject>porazdelitev velikosti</dc:subject><dc:subject>simvastatin</dc:subject><dc:subject>polikaprolakton</dc:subject><dc:description>Polimerni delci predstavljajo obetajoč dostavni sistem, ki omogoča tako vgrajevanje slabo
topnih zdravilnih učinkovin kot tudi njihovo prirejeno sproščanje. Prav tako lahko s
polimernimi delci dosežemo hiter začetek delovanja, ustrezno vzdrževanje terapevtske
koncentracije učinkovine v plazmiin njeno zmanjšano pogostostodmerjanja,karnenazadnje
vpliva tudi na večje sodelovanje bolnikov. Z metodo elektrostatskega razprševanja lahko
izdelamo polimerne delce, ki poleg vsega zgoraj naštetega še prevedejo zdravilno
učinkovino v amorfno stanje, kar pa poleg velikosti nastalih delcev vpliva tudi na njeno višjo
metastabilno topnost, polimerno ogrodje pa omogoča zaščito pred njenim razpadom. Namen
magistrske naloge je bil izvesti prvi korak v smeri povečanja topnosti slabo topne
učinkovine, in sicer izdelati suhe, monodisperzne polikaprolaktonske (PCL) delce z
vgrajenim simvastatinom (SIM) ob uporabi načrtovanja eksperimentov.
Polimerne delce smo izdelali z metodo elektrostatskega razprševanja in dvema načrtoma
eksperimentov, znotraj katerih smo preučevali vpliv procesnih in formulacijskih parametrov
na lastnosti polimernih delcev. Morfologijo, velikost in porazdelitev velikosti delcev smo
preučili s pomočjo slik zajetih z vrstičnim elektronskim mikroskopom ter uporabo programa
ImageJ.
V preliminarnem razvoju smo elektrostatsko razprševali raztopine z razmerjem PCL in SIM
2:1 v kloroformu oziroma trifluoroetanolu, pri katerem delci niso nastali ne glede na izbrano
topilo oziroma procesne parametre. Ugotovili smo, da je na nastanek delcev signifikantno
vplivalo razmerje koncentracije SIM in PCL. Zato smo v nadaljevanju z eksperimentalnima
načrtoma skrbno preučevali vpliv vseh procesnih in formulacijskih parametrov na velikost
in porazdelitev velikosti polimernih delcev. Ugotovili smo, da imata na velikost in
porazdelitev velikostinajvečjivpliv pretok in koncentracija polimera v raztopini.Kot najbolj
optimalni protokol smo določili elektrostatsko razprševanje polimerne raztopine z 9,5 %
(m/V) PCL in 0,5 % (m/V) SIM s pretokom 300 μL/h pri relativni vlažnosti 40 % in
temperaturi 25 °C, ki je vodil v nastanek delcev s povprečnim premerom 2,15 μm. Cilj
magistrskega dela je bil dosežen z uspešno izdelavo PCL delcev s SIM, ki bi jih bilo v
naslednjem koraku potrebno še fizikalno-kemijsko ovrednotiti.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-04-22 07:45:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>145562</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
