Pravno-ekonomska primerjava začetne javne ponudbe delnic in kriptoimetijHrovat, Žiga (Avtor) Simoneti, Marko (Mentor) delnicakriptoimetjezačetna javna ponudba delnicIPOzačetna javna ponudba kriptoimetijICOprospektbela knjigaUredba MiCAV tem magistrskem diplomskem delu sem primerjal in ugotovil, da sta si postopka začetnih javnih ponudb delnic in kriptoimetij v marsičem podobna. Začetna javna ponudba delnic ni več rezervirana le za uveljavljene in uspešne družbe, kot tudi začetnih javnih ponudb kriptoimetij ne izvajajo le mlada, zagonska podjetja. Nadalje sem opazil, da sta si prospekt in bela knjiga v marsičem podobna, pri čemer so informacije glede bele knjige v določenih segmentih celo bolj zahtevne. Delnice in kriptoimetja nenazadnje ustvarjajo različne učinke pri lastništvu v podjetju, računovodskem vrednotenju in prikazovanju v finančnih izkazih ter ob prenehanju podjetja. EU si prizadeva ustvariti kapitalsko unijo, a menim, da ta ni bila izvedena do konca, saj države članice nimajo enotne interpretacije finančnih instrumentov. Posledično, ker nekatera kriptoimetja posnemajo lastnosti finančnih instrumentov, navedeno povzroča različne pristope držav članic pri obravnavi kriptoimetij. Ker resnične unije in enotnosti trga ni, Uredba MiCA ne bo mogla odpravila že ustvarjenih neučinkovitosti. Zato se postavljajo vprašanja, kako nasloviti in zapolniti zadevne sive cone v pristopih držav članic, da ne bo odvrnilo podjetij od izvedbe začetne javne ponudbe kriptoimetij in ustvarjanjem inovacij znotraj trga EU. Menim, da je EU hitela z regulacijo področja kriptoimetij zaradi strahu pred negativnim vplivom kriptoimetij na učinkovito vodenje monetarne politike, stabilnostjo (fiat) valut in tudi vzpostavitvijo vzporedne virtualne ekonomije. Določena kriptoimetja lahko istočasno namreč opravljajo tako funkcijo virtualne valute kot investicije. Na drugi strani pa delnice kvečjemu lahko opravljajo funkcijo investicije, niso pa dojete kot oblika katerekoli valute.20232023-04-21 09:00:30Magistrsko delo/naloga145549sl