<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=145219"><dc:title>Vpliv podnebnih sprememb na prirast lesa navadne bukve (Fagus sylvatica L.) in navadne smreke (Picea abies (L.) Karst.) in potencialne posledice za biogospodarstvo v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Arnič,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prislan,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Juvančič,	Luka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gozdarstvo</dc:subject><dc:subject>navadna bukev</dc:subject><dc:subject>navadna smreka</dc:subject><dc:subject>prirast lesa</dc:subject><dc:subject>podnebne spremembe</dc:subject><dc:subject>biogospodarstvo</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Raziskali smo vpliv podnebnih sprememb na debelinsko rast in lastnosti lesa smreke in bukve ter na razpoložljivost lesa in razvoj gozdno-lesnega biogospodarstva. Na različnih rastiščih po Sloveniji smo s prirastnim svedrom odvzeli vzorce bukve in smreke za dendrokronološke in lesno-anatomske raziskave ter z meritvami z rezistografom ocenili variabilnost gostote. Rezultati kažejo značilno zvezo med širino branike, lesno-anatomskimi posebnostmi in vremenskimi spremenljivkami. Potrdili smo značilno zvezo med zgradbo lesa in gostoto pri smreki, medtem ko pri bukvi teh zvez nismo ugotovili. Za oceno vpliva podnebnih sprememb ter gospodarjenja z gozdom smo simulirali različne načine gospodarjenja z gozdom in scenarije podnebnih sprememb na razpoložljivost lesa na trgu. Ugotovili smo, da načini gospodarjenja z gozdom ter ekstremni vremenski dogodki značilno vplivajo na razpoložljivost okroglega lesa na trgu. Razvili smo nacionalni input-output model za ovrednotenje možnih scenarijev prihodnjega razvoja gozdno-lesnega biogospodarstva. Iz rezultatov scenarijske analize input-output modela je razvidno, da lahko Slovensko gozdno-lesno biogospodarstvo preko prestrukturiranja gospodarskih aktivnosti v prihodnosti doseže do 20 % višjo vrednost proizvodnje, povečanje števila zaposlenih za 24 % ter povečanje dohodka gospodinjstev za 19 %. Podnebne spremembe bodo dolgoročno vplivale na drevesno sestavo in produktivnost slovenskih gozdov in s tem zahtevale tudi prilagoditev gozdno-lesnega biogospodarstva. V Sloveniji obstaja velik potencial multiplikativnih učinkov razvoja gozdno-lesne verige. Za izkoriščanje teh potencialov pa je treba razvoj gozdno-lesnega biogospodarstva načrtovati dolgoročno z jasno definiranimi cilji.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-04-13 11:42:31</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>145219</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>