<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=145215"><dc:title>Ranljivost vodnih virov na podnebne spremembe v jugovzhodni Evropi</dc:title><dc:creator>Martinjak,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čenčur Curk,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Verbovšek,	Timotej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ranljivost vodnih virov</dc:subject><dc:subject>podnebne spremembe</dc:subject><dc:subject>indeks izkoriščanja vode</dc:subject><dc:subject>scenarij izpustov RCP 8.5</dc:subject><dc:subject>jugovzhodna Evropa.</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo temelji na obravnavi količinskega stanja vodnih virov v jugovzhodni Evropi, ki se spreminja zaradi različnih vrednosti podnebnih spremenljivk. To so temperatura, padavine in evapotranspiracija, privzete iz nabora različnih globalnih in regionalnih podnebnih modelov. Podatki so prikazani za dve obdobji: za referenčno obdobje v letih 1981–2010 in glede na scenarij izpustov RCP 8.5 (angl. representative concentration pathway, RCP; za 8.5 W/m2 sevalnega prispevka) za prihodnost v letih 2021–2050. Na podlagi podnebnih spremenljivk sem izračunala celotni lokalni odtok (angl. local total runoff, LTR), ki predstavlja teoretično razpoložljivo količino vodnih virov z upoštevanjem količine padavin in evapotranspiracije. Ranljivost vodnih virov je v veliki meri odvisna od različne rabe vode (angl. water demand, WD), in sicer raba v gospodinjstvih, industriji in za kmetovanje. Razmerje med WD in LTR predstavlja indeks izkoriščanja vode (angl. local water exploitation index, LWEI), ki opiše ranljivost vodnih sistemov na podnebne spremembe. LWEI sem izračunala na podlagi dveh scenarijev: za referenčno obdobje in za scenarij izpustov RCP 8.5 za prihodnost; pri obeh na letni, poletni in zimski ravni. Končna ocena ranljivosti vodnih virov na podnebne spremembe je določena z letnim indeksom izkoriščanja vode, korigiranim s poletno sezono (LWEIasw). Kategorizirala sem ga v štiri razrede, ki predstavljajo različne stopnje ranljivosti vodnih virov na podnebne spremembe (zelo nizek/nizek/srednji/visok), brez obravnave kakovosti vode in sposobnosti prilagoditve. Najbolj ranljiva so območja, kjer je razpoložljivost vode majhna in indeks izkoriščanja vode visok. V jugovzhodni Evropi so to države: Albanija, Bolgarija, Črna gora, Grčija, Hrvaška, Madžarska, Romunija, Severna Makedonija in Srbija.</dc:description><dc:publisher>[B. Martinjak]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-04-13 11:41:48</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>145215</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
