<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=145212"><dc:title>Posebnosti institutov delovnega prava pri agencijskem delu</dc:title><dc:creator>Mele,	Peter	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tičar,	Luka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>agencijsko delo</dc:subject><dc:subject>fleksibilne oblike dela</dc:subject><dc:subject>prekarnost</dc:subject><dc:subject>tristransko pravno razmerje</dc:subject><dc:subject>pogodba o zaposlitvi</dc:subject><dc:subject>napotitev</dc:subject><dc:subject>delovno razmerje</dc:subject><dc:subject>kolektivna delovna razmerja</dc:subject><dc:description>Disertacija obravnava klasične institute delovnega prava pri delu preko agencij za začasno zaposlovanje – delodajalcev za zagotavljanje dela.
Področje urejajo nacionalni pravni viri, zlasti ZDR-1 in ZUTD, ter viri mednarodnega prava in prava EU, od katerih je poglavitna Direktiva 2008/104/ES. Ti viri so podrobno analizirani. Predmet obravnave je tudi zgodovinski razvoj obravnavanega pravnega področja.
Cilj je skozi objektivno analizo posameznih institutov delovnega prava potrditi, da ta oblika dela ne predstavlja večjega tveganja za delavce, da ostanejo bodisi brez zaposlitve bodisi brez uresničenih pravic iz delovnega razmerja kot v klasičnem delovnem razmerju. Tema je pravno občutljiva, saj ima agencijsko delo v družbi stigmo prekarnosti. Doktorska disertacija s teoretičnega, zgodovinskega, primerjalnega in praktičnega vidika raziskuje in opisuje posamezne klasične institute delovnega prava v srečevanju s to specifično obliko dela, ki pri skoraj vseh obravnavanih institutih zahteva upoštevanje določenih posebnosti. Te posebnosti so podrobno opisane. Pri tem je pomembna teza, da se klasični instituti delovnega prava že sedaj lahko izvajajo tako, da zagotavljajo ustrezen položaj agencijskim delavcem, vendar bi bile de lege ferenda možne izboljšave. Predlogi temeljijo na primerjalnem pravu, sodni praksi in znanstvenih ter strokovnih delih, poleg tega pa je pomembna še lastna izkušnja in razmišljanje.
Delo vsebuje analizo tristranskosti pravnega razmerja. Podan je primerjalno-pravni prikaz ureditve v drugih državah. Obravnavana so tako individualna kot tudi kolektivna delovna razmerja. V okviru individualnih delovnih razmerij so obravnavane posebnosti pogodbe o zaposlitvi in njenega prenehanja ter obveznosti delavca in delodajalca, pri kolektivnih delovnih razmerjih pa sindikalna svoboda, kolektivno dogovarjanje, delavska participacija in stavka. Raziskava posega tudi na področji socialne varnosti ter varnosti in zdravja pri delu.
Rezultati kažejo, da obstajajo posebnosti, vendar ni mogoč zaključek, da je položaj agencijskih delavcev slabši kot položaj klasično zaposlenih delavcev. Identificirane so pomanjkljivosti zakonodaje, pri čemer so podani tudi konkretni predlogi za njene spremembe oziroma dopolnitve.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-04-13 11:36:29</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>145212</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>