<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=145150"><dc:title>Vpliv menstrualnega cikla na mišično moč</dc:title><dc:creator>Glušič,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štirn,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hadžić,	Vedran	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>menstrualni cikel</dc:subject><dc:subject>mišična moč</dc:subject><dc:subject>nihanje ženskih spolnih hormonov</dc:subject><dc:subject>estrogen</dc:subject><dc:description>Namen magistrske naloge je bilo ugotoviti, ali med zgodnjo folikularno, pozno folikularno in srednjo lutealno fazo menstrualnega cikla prihaja do razlik v mišični moči pri testu potisk s prsi in počep, merjeno z odnosom sila-hitrost-moč (F-v-P) in breme-hitrost (L-v) z linearnim dajalnikom, in ali obstaja povezava z izraženostjo predmenstrualnega sindroma. V raziskavi je prostovoljno sodelovalo 19 (22,05 ± 3,08 let, 60,9 ± 7,0 kg, 167,0 ± 5,6 cm) žensk z rednim menstrualnim ciklom (29 ± 2 dni), ki v obdobju zadnjih šestih mesecev niso uporabljale kontracepcije in so bile brez kakršnih koli menstrualnih motenj. Meritve so bile izvedene znotraj enega menstrualnega cikla med 1. in 3., 7. in 10. ter 19. in 21 dnevom menstrualnega cikala. Na vseh srečanjih so merjenke izvajale iste teste pod istimi pogoji. Začetna teža bremena pri obeh testih je bila 10 kg, pri čemer se je teža bremena pri testu potisk s prsi povečevala za 5 kg, pri testu počep pa za 10 kg, dokler hitrost izvedbe testa ni padla pod 0,5 m/s. Za prepoznavanje predmenstrualnega sindrom (PMS) je bil uporabljen vprašalnik za ugotavljanje predmenstrualnih simptomov (The premenstrual symptoms screening tool - PSST), na podlagi katerega smo merjenke razdelili v dve skupini (bolj izražen PMS – B-PMS; manj izražen PMS – M-PMS). Za vsako merjenko posebej je bilo na podlagi odnosa F-v-P in L-v izračunana največja teoretična sila (F0), največja teoretična hitrost (v0), naklon premice linearnega razmerja (SFv), največja mehanska moč (Pmax) in največja moč (1RM). Z enosmerno analizo variance za ponovljive meritve (ANOVA) nismo ugotovili razlik med menstrualnimi fazami v izhodnih spremenljivkah odnosa F-v-P in L-v, gledano neodvisno od izraženosti PMS. Prav tako tudi z dvosmerno analizo variance za ponovljive meritve (večfaktorska ANOVA), kjer smo analizo izvedli ločeno po skupinah, nismo ugotovili sistematičnih sprememb v mišični moči med menstrualnimi fazami oz. je bil vpliv izraženosti PMS in menstrualnih faz minimalen (ŋp2 &lt; 0,3). Na podlagi rezultatov naše raziskave ugotavljamo, da akutne hormonske spremembe niso vplivale na spremembe v mišični moči med zgodnjo folikularno, pozno folikularno in srednjo lutealno fazo menstrualnega cikla.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-04-11 08:15:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>145150</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
