<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=145141"><dc:title>Določanje kakovosti ultrazvočne opreme z merjenjem razmerja signal - šum na ultrazvočnih slikah</dc:title><dc:creator>Vodopivec,	Tine	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žibert,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Arnuga,	Sašo	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fošnarič,	Miha	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>ultrazvok</dc:subject><dc:subject>kontrola kakovosti</dc:subject><dc:subject>razmerje signal – šum</dc:subject><dc:subject>razmerje kontrast – šum</dc:subject><dc:description>Uvod: Ultrazvok je napredna tehnologija na področju intervencijskega preverjanja bolečin. Kontrola kvalitete je nepogrešljiva za zagotavljanje kvalitete slik in natančnosti aparata. V ultrazvočni diagnostiki lahko merimo in kontroliramo različne parametre, kot sta razmerji signal – šum (SNR) za merjenje občutljivosti slikovnega sistema in kontrast – šum (CNR) za ovrednotenje upadanja kontrasta na sliki. Namen: Namen magistrske naloge je razviti aplikacijo, s pomočjo katere bomo lahko merili razmerje signal – šum na ultrazvočnih slikah. V drugem delu raziskovalne naloge bomo ob uporabi aplikacije preverjali, kako se parametra SNR in CNR spreminjata pri različnih globinah merjenja, različnih ojačitvah signala (angl. gain) ter različnih frekvencah. Metode dela: Pri izdelavi magistrske naloge smo uporabili deskriptivno metodo s pregledom domače in tuje literature ter eksperimentalno metodo za izdelavo aplikacije, njeno primerjavo z že obstoječim programom za obdelavo slik FIJI ImageJ ter samo merjenje parametrov kakovosti na ultrazvočnih slikah. Aplikacijo smo zasnovali v programskem jeziku Python, različica 3.6, in sicer smo si pri tem pomagali z računalniškim programom Visual Studio Code. Rezultati: Pri vsakem izmed treh tipov fantoma smo naredili več ultrazvočnih posnetkov z različnima sondama. Z vsemi štirimi opravljenimi Wilcoxonovimi testi predznaka smo odkrili, da so meritve naše aplikacije primerljive z meritvami programa FIJI. Drugi del eksperimenta smo razdelili na tri dele, in sicer: 1. vpliv frekvence signala na SNR in CNR, 2. vpliv ojačitve signala na SNR in CNR in 3. vpliv globine merjenja na SNR in CNR. Razprava in zaključek: Ob primerjavi izdelane aplikacije z uveljavljenim programom na področju analize medicinskih slik FIJI ImageJ smo ugotovili, da pri računanju parametrov SNR in CNR ne prihaja do statistično značilnih odstopanj. Z eksperimentom smo dokazali, da potrebujemo pri izvajanju kontrole kakovosti ob računanju razmerja signal – šum tudi izračun parametra kontrast – šum, saj je lahko slika kljub odličnemu razmerju SNR še vedno diagnostično neuporabna, če na njej zaradi slabega kontrasta med seboj ne ločimo dveh sosednjih struktur.</dc:description><dc:publisher>[T. Vodopivec]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2023-04-08 07:45:33</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>145141</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
