Zunajbolnišnična obravnava pacienta z astmatičnim napadomBahor, Urška (Avtor) Slabe, Damjan (Mentor) Mesec, Urban (Komentor) Prestor, Jože (Recenzent) diplomska delazdravstvena negaastmaprva pomočnujna medicinska pomočzdravljenjezdravstvena vzgojaUvod: Astma je ena izmed najpogostejših kroničnih vnetnih pljučnih bolezni, pri kateri je značilno reverzibilno zoženje dihalnih poti. World Health Organization in Global Initiative for Asthma ocenjujeta, da ima več kot 300 milijonov ljudi na svetu astmo. Med poslabšanjem astme je zaradi zožitve dihalne poti pri osebi prisotno piskanje v prsih, kašelj in težko dihanje, kar posledično privede do pomanjkanja kisika. Najpogostejši vzroki za poslabšanje astme so vdihavanje različnih alergenov in virusne okužbe dihal, redkeje pa jo izzovejo hrana, različna zdravila, telesni napor ali stres. Cilji pri zdravljenju so urejena astma ter zmanjšanje tveganja za poslabšanje bolezni, preprečitev dolgotrajne spremembe na dihalih in smrti zaradi astme. Ključnega pomena pri uspešnem obvladovanju astme je tudi zdravstvena vzgoja pacienta in njegove družine. Namen: Namen diplomskega dela je opisati astmo in kako poteka astmatični napad, izpostaviti prvo pomoč ob napadu in zdravljenje v okviru nujne medicinske pomoči ter predstaviti zdravstveno vzgojo pacienta z astmo. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Narejen je bil pregled domače in tuje strokovne literature o prvi pomoči in zunajbolnišničnem zdravljenju astmatičnega napada objavljene od leta 2005 do leta 2022. Literatura za uporabo v diplomskem delu je bila v obdobju od aprila 2021 do januara 2023 iskana v podatkovnih bazah CINAHL, Medline, COBIB, Science direct in iskalnikih PubMed in Google Učenjak. Rezultati: Pred začetkom zdravljenja medicinska sestra seznani bolnika s potekom bolezni, samozdravljenjem in pravilno uporabo zdravil. Kadar pride do poslabšanja astme, moramo to razumeti kot opozorilo, saj je lahko posledica neuspešnega vodenja bolezni. Pri bolnikih, ki imajo povečano tveganje za poslabšanje v stabilnem stanju, so potrebne večkratne kontrole, večji nadzor in bolj skrbna zdravstvena vzgoja. Če ob napadu astme oseba nima inhalatorja ali če je inhalator neučinkovit, če prsti in ustnice postanejo modrikaste barve in oseba postane zmedena ali neodzivna, moramo kot izvajalec prve pomoči poklicati nujno medicinsko pomoč. Če so pri bolniku prisotni kateri znaki ali simptomi za fatalno astmo, ga je potrebno neprekinjeno spremljati in opazovati. Razprava in zaključek: Pri zdravljenju astmatičnega napada je najprimernejša uporaba kratkodelujočega bronhodilatatorja. Global Initiative for Asthma je leta 2019 izdala smernice, da se za zdravljenje astme priporoča najnižje možne odmerke inhalacijskih kortikosteroidov v kombinaciji z dolgodelujočim agonistom adrenergičnih receptorjev. Pri kar polovici odraslih se zaradi slabega obvladovanja astme in posledično slabše kvalitete življenja, pojavita anksioznost in depresija. Naloga zdravstvenih delavcev je, da paciente motiviramo, da imajo samonadzor bolezni in tako dosežemo urejeno astmo.[U. Bahor]20232023-04-06 07:45:51Diplomsko delo/naloga145106sl