<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=145070"><dc:title>Sodelovanje specialnega in rehabilitacijskega pedagoga in delovnega terapevta pri vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami</dc:title><dc:creator>Kadunc,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgur,	Erna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šuc,	Lea	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>sodelovanje</dc:subject><dc:subject>specialni in rehabilitacijski pedagogi</dc:subject><dc:subject>delovni terapevti</dc:subject><dc:subject>vzgoja in izobraževanje</dc:subject><dc:subject>otroci s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:description>Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami zahteva obsežno znanje in skupek različnih veščin, izvajalci le-te pa morajo biti odprti za sodelovanje s strokovnjaki različnih poklicev, da bi lahko zagotovili kar se da celosten in vključujoč izobraževalni proces. V zadnjih dveh desetletjih je v mednarodnem prostoru moč prepoznati potrebo po oblikovanju inkluzivnega izobraževanja za vse otroke. Raziskuje in prepoznava se pomembna vloga interprofesionalnega sodelovanja strokovnjakov različnih poklicev pri tem. Specialni in rehabilitacijski pedagogi so strokovnjaki, ki so v šolskem prostoru v Sloveniji pomembni nosilci vzgojno izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami. Sodelujejo tako s starši, učitelji, vzgojitelji kot z drugimi strokovnjaki. Mednarodne raziskave in teoretične utemeljitve izpostavljajo delovnega terapevta kot enega izmed ključnih članov v medpoklicnem sodelovanju za zagotavljanje kakovostne obravnave otrok s posebnimi potrebami v šolskem okolju. V tujini se delovni terapevti pogosto že vključujejo v šolski prostor in sodelujejo tudi s specialnimi in rehabilitacijskimi pedagogi. Pri nas za pravo interprofesionalno sodelovanje strokovnjakov omenjenih strok še ni ustrezne zakonodajne ureditve in drugih spodbud. 
Specialni in rehabilitacijski pedagogi in delovni terapevti se v šolskem okolju pri nas  srečujejo v ustanovah, ki izvajajo prilagojene programe vzgoje in izobraževanja, zato smo v magistrskem delu želeli preveriti, na katerih področjih dela sodelujejo. Zanimalo nas je, kje si želijo več sodelovanja in na kakšen način ter kakšne spodbude potrebujejo za izboljšanje sodelovanja. Preverili smo, katere prednosti in ovire prepoznavajo v takšnem sodelovalnem odnosu. Za raziskovanje smo oblikovali dva vprašalnika, za specialne in rehabilitacijske pedagoge ter delovne terapevte, in pridobljene podatke s pomočjo vsebinske analize kvalitativno obdelali. Ugotovili smo, da udeleženci raziskave medsebojno pogosto sodelujejo in svoje sodelovanje ocenjujejo kot dobro. Največ sodelujejo na področjih izbire ustreznih prostorskih prilagoditev, spodbujanja razvoja vsakodnevnih veščin in načrtovanja individualiziranega programa. Želijo si več sodelovanja na področju uvajanja podporne tehnologije ter uporabe senzoričnih metod in pristopov dela. Prednosti takšnega sodelovanja prepoznavajo tako v dobrobiti za razvoj učenca s posebnimi potrebami kot tudi za lasten profesionalni razvoj. Kot največjo oviro prepoznavamo pomanjkanje časa za sodelovanje in preveliko obremenjenost strokovnjakov z delovnimi obveznostmi. V zaključku našega dela smo oblikovali skupne točke uspešnega sodelovanja specialnih in rehabilitacijskih pedagogov in delovnih terapevtov, ki lahko služijo kot smernice za  uspešno sodelovanje in zagotavljanje celovitejšega in vključujočega izobraževalnega sistema za vse otroke.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-04-02 08:30:55</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>145070</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
