<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=145035"><dc:title>Hitrost zamreževanja in mehanske lastnosti epoksidne smole</dc:title><dc:creator>Zupančič Valant,	David	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slemenik Perše,	Lidija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>epoksidna smola</dc:subject><dc:subject>kinetika zamreževanja</dc:subject><dc:subject>termične lastnosti</dc:subject><dc:subject>viskoelastične lastnosti</dc:subject><dc:subject>reološka analiza</dc:subject><dc:subject>dinamična mehanska analiza</dc:subject><dc:description>Kompozitna industrija se zaradi nizke stopnje avtomatizacije in nizke pretočnosti proizvodnje srečuje z visokimi proizvodnimi stroški. Z optimizacijo proizvodnih časov v mislih smo v tej magistrski nalogi proučevali vpliv procesne temperature na čas zamreževanja in na materialne lastnosti epoksidne smole. Cilj raziskave je bil pridobiti odgovora na vprašanji: »Kako hitro lahko na povišani temperaturi zamrežimo izbrane materiale?« in »Kako pospešeno zamreževanje vpliva na mehanske in druge materialne lastnosti končnih produktov?«. Kinetiko in potek zamreževanja smole smo spremljali s pomočjo diferenčne dinamične kalorimetrije in reološke analize. Celosten vpogled na vedenje zamrežene epoksidne smole pri različnih temperaturah zamreževanja so omogočili testi dinamične mehanske analize končnih, zamreženih vzorcev. Opazovali smo vrednosti elastičnega in viskoznega doprinosa k viskoelastičnem vedenju v strigu in upogibu. S poznavanjem vrednosti viskoelastičnih modulov smo lahko določili temperature steklastega prehoda posameznih vzorcev. Iz rezultatov smo ugotovili, da se z višanjem temperature zamreževanja temperature steklastih prehodov zvišujejo, vrednosti viskoelastičnih modulov pa znižujejo. S pomočjo reološke analize smo določili najkrajše čase, pri katerih so bili vzorčni materiali dovolj zamreženi, da smo jih lahko uspešno odstranili iz kalupa. Vrednosti visoelastičnih modulov predčasno razkalupljenih vzorcev so bile do 35 % nižje od vrednosti tistih vzorcev, ki so bili popolnoma zamreženi v kalupu.</dc:description><dc:publisher>[D. Zupančič Valant]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-03-31 08:30:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>145035</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
