<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=145031"><dc:title>Analiza telesne pripravljenosti odraslih v Centru za krepitev zdravja v Žalcu</dc:title><dc:creator>Bajda,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolenc,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šuštaršič,	Ana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>telesna dejavnost</dc:subject><dc:subject>zdravje</dc:subject><dc:subject>testiranje</dc:subject><dc:subject>trendi</dc:subject><dc:subject>smernice</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo raziskovali vpliv redne športne vadbe na gibalne in aerobne sposobnosti odraslih, vključenih v delavnico Gibam se v sklopu CKZ SSD. V raziskavi je bilo vključenih 56 preizkušancev obeh spolov med 18. in 65. letom starosti. Vzorec preizkušancev so predstavljali vadeči v CKZ SSD v Žalcu. Za ugotavljanje učinkov vadbe smo uporabili slovensko različico skupine testov za testiranje telesne pripravljenosti odraslih oseb, starih od 18 do 65 let, ki je nastala na podlagi skupine testov ALPHA-FIT in UKK. Sestavljena je iz treh osnovnih testov sestave telesa in enajstih testov telesne pripravljenosti (Jakovljević idr., 2017). Za testiranje udeležencev obeh delavnic smo uporabili Priročnik za preiskovalce Testiranje telesne pripravljenosti odraslih oseb (Jakovljević idr., 2017), v katerem so podrobneje opisani vsi postopki testiranja telesne pripravljenosti odraslih ter njihov namen za posamezen test. Za izvedbo 14-tedenskega programa delavnice smo uporabili Priročnik za izvedbo delavnice Gibam se (Knific idr., 2017).

Prve meritve smo izvedli na začetku poteka delavnic (2. srečanje), nato je sledil 14-tedenski program razvoja in ohranjanja gibalnih in aerobnih sposobnosti odraslih, ki so ga vadeči izvajali enkrat tedensko po 60 minut. Po opravljenem programu je sledil še drugi del testiranja z enako testno baterijo kot v prvem delu. 

Podatki so bili obdelani z računalniškim paketom IBM SPSS 25. Vse hipoteze smo preverjali na ravni 5-odstotkov statističnega tveganja (p ≤ 0,05). Na podlagi pridobljenih rezultatov smo lahko potrdili hipoteze, ki navajajo, da so se po 14-tedenskem programu vadbe pri udeležencih delavnice izboljšali moč trupa, ravnotežje, moč spodnjih okončin in aerobna vzdržljivost. Izboljšanja moči zgornjih okončin in gibljivosti izbranih gibov nismo mogli potrditi, saj smo ju preverjali z različnimi testi, katerih rezultati so se statistično značilno izključevali. Na podlagi dobljenih rezultatov menimo, da smo z raziskavo še dodatno potrdili že večkrat ugotovljeno, da vključevanje telesne dejavnosti v vsakdanje življenje posameznika izboljšuje njegove gibalne sposobnosti in posledično tudi njegovo kakovost in funkcionalnost življenja. Sklepamo, da smo s tem magistrskim delom potrdili pozitivne vplive telesne vadbe na gibalne in aerobne sposobnosti odraslih in s tem tudi spodbudili pomen vključevanja telesne dejavnosti v vsakdanje življenje posameznika in njenega povezovanja z zdravstvenim sistemom.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-03-31 07:15:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>145031</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
