Sodno varstvo pri odločanju o posegih v prostor v luči zahtev Aarhuške konvencijePucelj Vidović, Tanja (Avtor) Pirnat, Rajko (Mentor) Aarhuška konvencijaokoljsko-relevantno odločanjeposeg v okoljeposeg v prostorprostorski izvedbeni aktpobuda za presojo ustavnosti in zakonitostiupravni sporvarstvo okoljazadevna javnostV disertaciji je v luči zahtev Aarhuške konvencije in tozadevno relevantnega prava EU podana ocena ureditve pravnega varstva, ki je v Sloveniji dostopno članom zadevne javnosti zoper oblastne odločitve o umestitvi posega v prostor. Delo se osredotoča na dve temeljni ravni odločanja o posegih, kar se odraža v strukturi naloge, ki v dveh ločenih poglavjih obravnava pravno varstvo zoper prostorske izvedbene akte (IV. poglavje) in pravno varstvo zoper upravne odločbe o posegu (V. poglavje). V omenjenih poglavjih uvodnim razmišljanjem (na primer o povezanosti varovanja okolja in prostorskega načrtovanja in pravni naravi prostorskega izvedbenega akta oziroma okvirni predstavitvi dovoljevanja) sledi ocena konvencijske skladnosti posameznih elementov ustavno-sodnega nadzora: procesne legitimacije in drugih pogojev za vsebinsko obravnavo, obsega in omejitev ustavno-sodnega nadzora, pooblastil Ustavnega oziroma Upravnega sodišča, učinkovitosti, posebnosti večstopenjskega odločanja itd. Identifikacija konvencijsko problematičnih vidikov slovenske pravne ureditve temelji na analizi prakse Odbora Konvencije in Sodišča EU ter njenem vplivu na posamezne nacionalne ureditve na eni, ter pregledu stanja slovenske ureditve in prakse na drugi strani. Na osnovi te prakse in literature je v zadnjem poglavju oblikovan premislek o potrebnih spremembah slovenske normativne ureditve in prakse ustavno-sodnega nadzora zoper obe kategoriji odločitev o posegih v prostor. Sicer ima disertacija šest poglavij. Uvodnemu poglavju sledi poglavje, v katerem je okvirno predstavljena vsebina Konvencije in mehanizem nadzora nad njenim spoštovanjem, s poudarkom na določbah, ki urejajo pravno varstvo, in opozorilom, da konvencijske zahteve v nacionalni pravni sistem vstopajo na treh ravneh, saj je pogodbenica Konvencije tudi Evropska unija. V tretjem poglavju pa so predstavljena temeljna izhodišča ustavno-sodnega varstva (pomen »celotne slike«, temeljni elementi, ki vplivajo na njegovo učinkovitost, vloga sodišč itd.) ter vpliv konvencijske narave akta na zahteve pravnega varstva.20232023-03-30 09:00:02Doktorsko delo/naloga145019sl