<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=144990"><dc:title>Vpliv strukture primarnega in sekundarnega dinarskega jelovo-bukovega gozda na izbrane skupine plenilskih nevretenčarjev gozdnih tal</dc:title><dc:creator>Kuralt,	Žan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Ivan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pragozd Krokar</dc:subject><dc:subject>chilopoda</dc:subject><dc:subject>araneae</dc:subject><dc:subject>carabidae</dc:subject><dc:subject>staphylinidae</dc:subject><dc:subject>bioindikator</dc:subject><dc:description>Pragozdovi in gozdni rezervati so neprecenljiv vir informacij o gozdnem ekosistemu in zato pogost objekt raziskav. Pragozd Krokar je največji pragozdni ostanek v Sloveniji in leži v osrčju severnih Dinaridov. Ceh plenilcev med talnimi členonožci je bil do sedaj v Krokarju neraziskan, zato smo se v naši raziskavi osredotočili na tri plenilske skupine – pajke, strige in talne hrošče – ki veljajo za dobre bioindikatorje stanja okolja. S celoletnim vzorčenjem v pragozdu in bližnjem gospodarskem gozdu smo primerjali združbe izbranih plenilskih skupin. Skupno smo zabeležili 98 vrst, 68 v Krokarju ter 81 v gospodarskem gozdu, ocene vrstnega bogastva pa se med gozdovoma niso statistično značilno razlikovale. Vpliv tipa gozda na sestavo združbe smo potrdili pri vseh preiskovanih skupinah, medtem ko smo vpliv razvojne faze potrdili le za strige. Nasprotno pa je imel letni čas vpliv na združbe pajkov in talnih hroščev. Na širšem območju pragozda Krokar smo nato izvedli sistematično vzorčenje za namen favnistične in genetske inventarizacije talne favne. Za načrtovanje terenskega dela smo uporabili podatke daljinskega zaznavanja in območje pragozda razvrstili v tri razrede glede na tip reliefa ter določili čim bolj reprezentativno razporeditev vzorčnih mest. Skupno smo zbrali 2012 osebkov pajkov, strig in talnih hroščev, ki so pripadali 97 vrstam. Izdelali smo referenčno knjižnico črtnih kod DNK, ki je obsegala 124 osebkov iz 73 vrst. S tem smo postavili temelje za spremljanje vpliva podnebnih sprememb na vrstno in genetsko pestrost neokrnjenih delov Dinarskega gorstva.</dc:description><dc:publisher>[Ž. Kuralt]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-03-29 07:15:06</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>144990</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
