<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=144982"><dc:title>Analiza naslavljanja žensk v izbranih uradovalnih besedilih</dc:title><dc:creator>Rakovec,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rozman,	Tadeja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>neenakopravnost</dc:subject><dc:subject>jezik</dc:subject><dc:subject>seksizem</dc:subject><dc:subject>naslavljanje žensk</dc:subject><dc:subject>spolno občutljiva raba jezika.</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo Analiza naslavljanja žensk v izbranih uradovalnih besedilih opisuje, ali se v uradovalnih besedilih upošteva spolno občutljiva raba jezika. Podrobneje smo si ogledali izbrane primere odločb, zapisnikov in zaposlitvene oglase. V analizi smo se osredotočili na naslavljanje žensk, predvsem pri nagovoru in ženskih nazivih. Ugotovili smo, da je pri odločbah v večini primerov po potrebi uporabljen ženski spol in spolno nevtralni jezik. V zapisnikih so v večini ženske naslovljene v ženski spolni obliki, vendar se še vedno pojavljajo primeri, kjer so naslovljene v moški spolni obliki. Zaposlitveni oglasi pa so v večini primerov še vedno napisani v moški spolni obliki, skoraj pri vseh zaposlitvenih oglasih pa je navedena oblika M/Ž, ki naj bi pomenila, da sta k prijavi na razpisano delovno mesto vabljena oba spola. Zaposlitveni oglasi so še vedno napisani v moški generični obliki, ki velja za oba spola. V kratki anketi smo povprašali osebe ženske spola, če je zanje moteče oziroma ali sploh opazijo, da so nagovorjene, naslovljene v moški spolni obliki, in ali se počutijo enako motivirane za prijavo na razpisano delovno mesto, kadar je ta napisana v moški spolni obliki. Analiza je pokazala, da večino anketirank moti, kadar so nagovorjene in naslovljene v moški spolni obliki, pri zaposlitvenih oglasih pa se v večini ne počutijo enako motivirane za prijavo.

Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da se kljub enakopravnosti in večji vključenosti žensk še vedno pojavljajo stereotipne predstave o ženskah, neenake obravnave v predstavitvah poklicev in nepravilno nazivanje in nagovarjanje v primerih, ko bi bilo treba uporabiti spolno vključujoči jezik. Opozoriti želimo, da je upoštevanje spolno vključujoče rabe jezika odvisno predvsem od znanja, prepričanja in jezikovne kultiviranosti posameznikov, saj ti z rabo in izbiro jezikovnih sredstev vplivajo na naslovnika.</dc:description><dc:publisher>[A. Rakovec]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-03-28 11:50:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>144982</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
