<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=144946"><dc:title>Analiza obrabljenosti kolesnega ležaja avtomobila</dc:title><dc:creator>JELENKO,	MATEVŽ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Geršak,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ogorevc,	Jaka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kolesni ležaj</dc:subject><dc:subject>obraba</dc:subject><dc:subject>merjenje</dc:subject><dc:subject>mikrofon</dc:subject><dc:subject>pospeškometer</dc:subject><dc:subject>Dewesoft</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga zajema analizo kolesnega ležaja avtomobila. Ležaji so osnovni strojni elementi, ki omogočajo vodenje vrtečih strojnih delov in zagotavljajo najmanjše torno trenje in obrabo tornih površin. Kolesni ležaji, ki smo jih preverjali, spadajo v skupino radialnih kotalnih ležajev s krogličnimi ali stožčastimi kotalnimi telesi.
Sedaj se v praksi preverja stanje kolesnih ležajev, tako, da mehanik, ko je vozilo na dvigalu, zavrti kolo in pozorno posluša, kakšne zvoke pri tem kolesni ležaj oddaja. Če presodi, da je ležaj obrabljen, se ga zamenja, v primeru pa, da ni popolnoma prepričan, se opravi še testna vožnja, kjer med vožnjo posluša, če nastajajo zvoki, ki so znak obrabljenega ležaja. Trenutna metoda je precej subjektivna, saj je odvisna od mehanikove sposobnosti poslušanja in njegove presoje, ki temelji na njegovih izkušnjah.
Naloga je bila zastavljena tako, da smo del, kjer mehanik zavrti kolo in posluša zvok, zamenjali z meritvijo, ki smo jo opravili z mikrofonom, med testno vožnjo pa smo opravili še dodatno merjenje s pospeškometrom. Meritev s pospeškometrom je predstavljala referenčno metodo. Takšna metoda je tudi v skladu z metodo, ki jo podaja mednarodni standard za obrabo ležajev v industrijskem okolju.
Merjenje z mikrofonom poteka na podoben način, kot poteka ocena stanja ležaja sedaj. Kolo še vedno zavrti mehanik, na mesto, kjer pa mehanik postavi uho in posluša zvok, ki ga oddaja ležaj, pa sedaj postavimo mikrofon. Zvok posnamemo in ga nato v programskem okolju DewesoftX dodatno obdelamo, da lahko ocenimo stanje ležaja. Če po obdelavi še vedno nismo popolnoma prepričani o stanju kolesnega ležaja, opravimo še meritev s pospeškometrom.
Merjenje s pospeškometrom poteka med vožnjo. V bližino kolesnega ležaja, za katerega sumimo, da je obrabljen, namestimo pospeškometer. Nato med testno vožnjo opravimo meritev. Tako kot pri oceni stanja s pomočjo mikrofona tudi tukaj podatke meritev obdelamo v programskem okolju DewesoftX. Po opravljeni obdelavi lahko natančno analiziramo in ocenimo stanje ležaja. Pri obrabljenem ležaju lahko z uporabo kinematičnega modela ležaja določimo tudi, katera komponenta ležaja je uničena.
Z mikrofonom smo opravili meritve na več kot 70 kolesnih ležajih. V večini primerov se je mehanikova ocena stanja kolesnega ležaja ujemala z oceno stanja na podlagi meritev opravljenih z mikrofonom. S pospeškometrom pa smo opravili več kot 15 meritev. V vseh primerih smo lahko jasno videli in ocenili stanje ležaja. S primerjavo ocen, ki smo jih podali na podlagi meritev, opravljenih z mikrofonom, in ocen, ki smo jih podali na podlagi meritev opravljenih s pospeškometrom, smo ugotovili, da ni bilo primera, da bi na podlagi meritve z mikrofonom ocenili stanje ležaja kot sprejemljivo, nato pa bi na podlagi meritve s pospeškometrom ocenili, da je ležaj obrabljen. Smo pa imeli primer, ko smo na podlagi meritve z mikrofonom ocenili kot obrabljen ležaj, nato pa na podlagi meritve s pospeškometrom ocenili ležaj kot sprejemljiv. Metoda nam je omogočila podrobno analizo okvare ležajev.
Ugotovili smo, da bi v mehaničnih delavnicah in servisih lahko za oceno stanja kolesnega ležaja uporabljali mikrofon in pospeškometer. Ocenjevanje stanja kolesnega ležaja na podlagi meritve mikrofona in pospeškometra ima prednost, ker za ocenitev ne potrebujemo mehanika. Stanje ležaja lahko oceni nekdo brez izkušenj v mehanični delavnici. Slabost uvedbe mikrofona in pospeškometra je velika začetna investicija in časovna potratnost namestitve merilnega sistema. Kot možnost nadgradnje vidim preventivni merilni sistem integriran serijsko v vozilo. S takšnim merilnim sistemom bi bilo mogoče zaznati že zgodnjo fazo obrabe ležaja, poslati opozorilno obvestilo v nadzorni sistem vozila in se izogniti morebitnim nadaljnjim poškodbam na vozilu.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-03-24 12:20:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>144946</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
