Predmenstrualna disforična motnja in njen vpliv na duševno zdravje ženskMujčinović, Melisa (Avtor) Mihelič Zajec, Andreja (Mentor) Mlinar, Suzana (Recenzent) diplomska delazdravstvena negapredmenstrualni sindromdejavniki tveganjazdravje ženskkakovost življenjamedicinske sestrebabiceIZVLEČEK Uvod: Predmenstrualna disforična motnja je motnja na področju duševnega zdravja, ki prizadene približno 2–8 % žensk v reproduktivni dobi. Je zelo huda oblika predmenstrualnega sindroma in zelo negativno vpliva na kakovost življenja žensk. Namen: Namen diplomskega dela je pridobiti vpogled v problematiko, s katero se soočajo ženske, ki imajo predmenstrualno disforično motnjo. Ugotoviti želimo, kako ta motnja vpliva na psihično počutje, in poudariti pomen vključevanja medicinskih sester. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom znanstvene in strokovne literature v slovenskem in angleškem jeziku na temo disforične motnje pri ženskah. Iskanje in pregled literature je potekalo od decembra 2021 do novembra 2022 s pomočjo oddaljenega dostopa v podatkovnih bazah knjižnice Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani. Pri pregledu literature smo upoštevali naslednja merila: jezik, v katerem je članek napisan, strokovnost članka, prosta dostopnost do celotnega besedila, objave po letu 2000. Izključitveni kriteriji za uporabo literature so bili: vsebinsko neskladje literature z obravnavano temo, dvojniki in literatura, ki je objavljena pred letom 2000. Rezultati: Ženske, ki se borijo s predmenstrualno disforično motnjo, se spopadajo z uravnavanjem svojih čustev. Predvsem se soočajo z vedenjsko impulzivnostjo, oslabljeno socialno povezanostjo in s povečanim zaznanim stresom. Predmenstrualna disforična motnja je zelo močan dejavnik tveganja za samomorilnost. Povečuje tudi verjetnost poskusa samomora in misli o poskusu samomora za skoraj sedemkrat oziroma štirikrat. Razprava in zaključek: Predmenstrualna disforična motnja je resna motnja, ki se ne bi smela zanemarjati. Posameznice s to motnjo se srečujejo z ovirami, ki motijo njihov vsakdanjik. Pojavljajo se težave v službi, v partnerskih odnosih in drugje. Ženske nimajo dovolj podpore, motnja je velikokrat prezrta in se žal ne jemlje resno, hkrati je tudi slabo poznana. Izobraževanje medicinskih sester bi bistveno pripomoglo k temu, da bi se to stanje jemalo resno. Le tako bi se lahko pomagalo prizadetim ženskam.[M. Mujčinović]20222023-03-24 07:45:44Diplomsko delo/naloga144942sl