Večnivojska analiza vloge komunikacijskih procesov v informacijskem varnostnem vedenjuOrehek, Špela (Avtor) Petrič, Gregor (Mentor) Žiberna, Aleš (Komentor) informacijska varnostkibernetska varnostkomuniciranjeinformacijskovarnostno vedenjeinformacijskovarnostna kulturakvantitativno raziskovanjeInformacijska varnost je ključna za uspešno delovanje sodobnih organizacij, pri čemer v zadnjem času narašča pomen družboslovnih vidikov informacijske varnosti, ki se nanašajo na različne sociopsihološke vidike ravnanja zaposlenih v zvezi z informacijsko varnostjo. Preučevanje informacijskovarnostnega vedenja (IVV) zaposlenih je tako eden izmed ključnih ciljev pri zagotavljanju informacijske varnosti v organizaciji. Pri tem se osredotočam na proces internega komuniciranja, ki do sedaj še ni bil teoretično ali empirično vključen v konceptualizacijo raziskovalnih modelov na področju informacijske varnosti. Doktorska disertacija se ukvarja z analizo delovanja komunikacijskih procesov v organizaciji na dva načina: preko konceptualizacije komunikacijskega informacijskovarnostnega vedenja (KIVV) skozi komunikološko perspektivo obravnavanja IVV, ter z identifikacijo pojasnjevalnih dejavnikov KIVV. Pojasnjevalni model je izpeljan iz sinteze elementov komunikološke teorije spirale molka v organizacijskem kontekstu ter uveljavljenih vedenjskih teorij na področju informacijske varnosti, kot sta teorija načrtovanega vedenja in varnostno-motivacijska teorija. Nadalje je posebna pozornost namenjena merjenju družboslovnih vidikov informacijske varnosti z uporabo anketiranja, ki so pri samoporočanju podvrženi učinku družbene zaželenosti. Na podlagi večinoma lastno zasnovanih merskih lestvic je izvedena večnivojska analiza vertikalnega in horizontalnega informacijskovarnostnega komuniciranja zaposlenih na Univerzi v Ljubljani, ki daje poglobljen vpogled v pojasnjevalne učinke njunih različnih dejavnikov na individualni in organizacijski ravni. Rezultati kažejo, da merske lestvice v večini dosegajo ustrezne psihometrične lastnosti. Izmed pojasnjevalnih dejavnikov KIVV zaposlenih na individualni ravni imajo značilne učinke subjektivne norme, stališča, strah pred formalnimi sankcijami, izobrazba in starost, na organizacijski ravni pa kolektivna mnenjska klima. Hkrati se nakazuje učinek družbeno zaželenih odgovorov pri komuniciranju o informacijski varnosti z nadrejenim (ne pa tudi s sodelavci), kar nekoliko omejuje relevantnost ugotovitev in potrjuje problem objektivnega merjenja občutljivejših družboslovnih vidikov informacijske varnosti. Preučevanje komunikacijskih praks zaposlenih o informacijski varnosti je ključnega pomena za prepoznavanje in preprečevanje različnih incidentov, ki ogrožajo informacijsko varnost organizacije. Zaradi občutljivosti teme pa je prepoznana potreba po intenzivnejši vključitvi različnih metod za zmanjševanje učinka družbene zaželenosti v anketnih vprašalnikih.[Š. Orehek]20232023-03-23 15:04:04Doktorsko delo/naloga144934sl