<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=144918"><dc:title>Vloga monocitov in poškodbe DNA v vnetnih procesih pri bolnikih s sistemsko sklerozo ter vpletenost adiponektina in resolvina v razvoj fibroze</dc:title><dc:creator>Brezovec,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čučnik,	Saša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lakota,	Katja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>sistemska skleroza</dc:subject><dc:subject>vnetje</dc:subject><dc:subject>fibroza</dc:subject><dc:subject>monociti</dc:subject><dc:subject>oksidativni stres</dc:subject><dc:subject>poškodbe DNA</dc:subject><dc:subject>adiponektin</dc:subject><dc:subject>AdipoRon</dc:subject><dc:subject>resolvin D1</dc:subject><dc:description>Sistemska skleroza (SSc) je sistemska avtoimunska revmatska bolezen, katere patogeneza ni popolnoma razjasnjena, tudi obvladovanje glavnih kliničnih znakov, kot sta vnetje in fibroza, s farmakoterapijo pogosto ni učinkovito. 
Z namenom boljšega razumevanja patogeneze in odkrivanja novih terapevtskih učinkovin smo proučevali oksidativni stres in migracijo monocitov pri bolnikih s SSc ter učinke adiponektina in resolvina D1 na vnetje in fibrozo.
Metodološki pristop je zajemal delo na vzorcih bolnikov s SSc in zdravih oseb, celičnih kulturah in živalskem modelu.
Pri bolnikih s SSc smo izmerili povišan indeks oksidativnega stresa (na osnovi povišanih serumskih reaktivnih kisikovih metabolitov in/ali antioksidantne kapacitete), več prelomov DNA v levkocitih ter oslabljene popravljalne mehanizme poškodb DNA. Na površini monocitov bolnikov s SSc smo dokazali povečano izražanje adhezijske molekule CD62L, katere izražanje je bilo spodbujeno s komponentami seruma bolnikov. Spremembe v oksidativnem stanju in migratornem fenotipu monocitov so pri bolnikih s SSc sovpadale s pljučno prizadetostjo, prisotnostjo avtoprotiteles in uporabo farmakoterapije. Na skeletnomišičnih celicah in skeletnomišičnih fibroblastih smo pokazali, da se adiponektin vpleta v vnetje in mišično regeneracijo z aktivacijo znotrajceličnih signalnih poti ter s spodbujanjem izločanja interlevkina-6 in sfingozin-1-fosfata, kot možne posledice povečane ceramidazne aktivnosti adiponektinskih receptorjev. AdipoRon, analog adiponektina, primerljivih učinkov ni izkazal. Resolvin D1 je na mišjem modelu peritonealne fibroze znižal delež polimorfonuklearnih celic v sistemskem krvnem obtoku, medtem ko vpliva na lokalno vnetje in fibrozo v trebušni steni ni imel. Negativno je vplival na izražanje hemerina, regulatorja vnetnih procesov, ki se veže na isti receptor kot resolvin E1.
V doktorski disertaciji smo pokazali, kako obsežnejše stanje oksidativnega stresa in večji potencial migracije monocitov pri SSc sovpada s klinično sliko bolezni ter tako pripomogli k boljšemu razumevanju patogeneze. Obenem smo dokazali, da ima adiponektin učinke na mišično vnetje in regeneracijo, resolvin D1 pa potencial obvladovanja vnetja v fibrotičnih boleznih tudi z regulacijo izražanja ligandov resolvinskih receptorjev.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-03-23 07:15:35</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>144918</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
