<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=144831"><dc:title>Problemska analiza prenove degradiranih industrijskih območij na primeru občine Trbovlje</dc:title><dc:creator>Klančišar Schneider,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zavodnik Lamovšek,	Alma	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lisec,	Anka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>trajnostni prostorski razvoj</dc:subject><dc:subject>degradirana industrijska območja</dc:subject><dc:subject>urbana prenova</dc:subject><dc:subject>dejavniki urbane prenove</dc:subject><dc:subject>zakonska ureditev urbane prenove</dc:subject><dc:subject>Zasavje</dc:subject><dc:subject>občina Trbovlje</dc:subject><dc:description>Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kateri dejavniki zavirajo izvajanje urbane prenove v Sloveniji. V delu smo določili splošne dejavnike, ki vplivajo na izvajanje urbane prenove, in izvedli njihovo problemsko analizo na primeru degradiranih industrijskih območij (DIO) v občini Trbovlje. Metodološki pristop k problemski analizi je bil zasnovan na podlagi študija literature in opravljene raziskave med slovenskimi strokovnjaki s področja prostorskega načrtovanja. Problemsko analizo sestavljajo tri poglavja: (1) primerjalna analiza nemške in slovenske sistemske ureditve področja, (2) analiza gospodarsko-razvojnega potenciala zasavske statistične regije in (3) analiza značilnosti izbranih degradiranih območij v občini Trbovlje. Za vsak sklop smo izbrali dejavnike, ki lahko ključno vplivajo na izvajanje urbane prenove, in jim pripisali kazalnike, ki so služili kot temelj analize.  
Ugotovili smo, da lastnosti obravnavanih DIO v občini Trbovlje negativno vplivajo na izvajanje njihove prenove, da ima zasavska statistična regija slab gospodarsko-razvojni potencial in s tem omejene možnosti za izvajanje urbane prenove ter da je v danih zakonskih okvirih prenova DIO v občini Trbovlje otežena. Zakonsko določeni instrumenti niso prilagojeni niti izvajanju urbane prenove v problemskih območjih, kot je zasavska statistična regija, niti prenovi degradiranih industrijskih območij. V zaključku dela predlagamo nekatere ukrepe, s katerimi bi lahko izboljšali delovanje sistema urbane prenove v Sloveniji. Za potrebe strateškega načrtovanja urbane prenove bi bilo potrebno z zakonodajo določiti merila za vzpostavitev lokalnega oziroma regionalnega informacijskega sistema notranjih zemljiških potencialov, opredeliti strokovne podlage za določitev in utemeljevanje lokalnim razmeram prilagojenih ukrepov urbane prenove ter načine vključevanja javnosti v načrtovalski proces. Za potrebe izvajanje projektov je potrebno opredeliti finančne vire, koordinacijo in nadzor nad izvajanjem urbane prenove. </dc:description><dc:publisher>[K. Klančišar Schneider]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2023-03-15 14:30:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>144831</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
