<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=144714"><dc:title>Odkrivanje večjih jamskih prostorov</dc:title><dc:creator>Nemec,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vižintin,	Goran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bradaškja,	Boštjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Georadar</dc:subject><dc:subject>jamski prostor</dc:subject><dc:subject>kras</dc:subject><dc:subject>geofizika</dc:subject><dc:subject>radargram</dc:subject><dc:subject>RTA</dc:subject><dc:description>V okviru magistrske naloge je za namen odkrivanja jamskih prostorov v bližini Sežane bila uporabljena metoda georadarja. Georadar je geofizikalna metoda, ki z visoko ločljivostjo brez poseganja v kamnino zaznava različne materiale in strukture pod zemeljskim površjem in jih natančno umesti v prostor. Meritve so potekale na treh že utrjenih platojih, izmerjenih pa je bilo 31 profilov. V magistrski nalogi je predstavljenih 11 najbolj zanimivih in reprezentativnih radargramov. 

V teoretičnem delu naloge je predstavljeno, na kakšnem principu deluje georadar, katere so pomembnejše enačbe, zakaj se pojavlja izguba energije in dušenje, razložena je ločljivost georadarja, načini georadarskih meritev, opisani pa so tudi različni filtri, ki se uporabljajo pri postopkih obdelave podatkov in katere težave le-ti rešujejo. Predstavljena je tudi geologija krasa v Sloveniji oz. na obravnavanem območju, epikraška cona, dosedanja uporaba georadarja na krasu ter prikaz območja raziskav z okoliškimi jamami.

V praktičnem delu je predstavljena oprema, s katero so potekale terenske meritve. Te so bile  izvedene z RTA (Rough Terrain Antenna) 50Mhz, ki je enodelna nezaščitena antena proizvajalca Mala. V nadaljevanju je opisan postopek obdelave podatkov in filtri, ki so bili pri tem uporabljeni. Ključen aspekt, ki je bil upoštevan pri interpretaciji, so hiperbolični odboji, ki so značilni za kraške odprtine. V zaključku sledijo ugotovitve in pregled rezultatov meritev z izrisanimi poteki profilov v programu AutoCAD ter s statistiko odkritih kraških odprtin na posameznih profilih.</dc:description><dc:publisher>[M. Nemec]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-03-09 09:00:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>144714</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
