<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=144706"><dc:title>Struktura in sukcesija združbe morskih nevretenčarjev obrasti in njena filtracijska učinkovitost</dc:title><dc:creator>Fortič,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lipej,	Lovrenc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mavrič,	Borut	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Združba obrasti</dc:subject><dc:subject>bentoški nevretenčarji</dc:subject><dc:subject>filtracijska učinkovitost</dc:subject><dc:subject>Schizoporella errata</dc:subject><dc:subject>Bugula neritina</dc:subject><dc:subject>Styela plicata</dc:subject><dc:subject>biofiltri</dc:subject><dc:description>Obrast je združba organizmov, ki obrašča podvodne strukture človeškega izvora in je ena od oblik morske epibentoške združbe trdnega dna. Njen razvoj skozi čas zaznamujeta sezonska in sukcesijska dinamika zaraščanja. Ena pomembnejših ekosistemskih storitev združbe obrasti je njena filtracijska učinkovitost (FU) in z njo povezano izboljšanje kvalitete morske vode. Namen raziskave je bil opisati časovno dinamiko obrasti v slovenskem priobalnem morju, eksperimentalno oceniti hitrosti precejanja (CR) za nekatere pogoste filtratorje v tej združbi in oceniti celotno FU obrasti na manjših podvodnih strukturah. Na lokaciji Morgan pri Piranu smo v mesečnih razmakih v obdobju enega leta postavili nosilce s ploščicami iz terakote in sprva mesečno ter nato redkeje združbo na ploščicah analizirali z laboratorijskimi in fotografskimi metodami. Poskuse za oceno CR smo izvedli z merjenjem upada števila hranljivih delcev v suspenziji pri hranjenju  kozolnjakov vrste Styela plicata in mahovnjakov vrste Schizoporella errata ter Bugula neritina v kontroliranih laboratorijskih razmerah. FU združbe obrasti smo ocenili na biofiltrih, obraščenih valjih iz plastične mreže. Na naseljevanje pritrjenih nevretenčarjev je vplival čas postavitve struktur, pomembno vlogo pa je imela temperatura morja. Vrstno najbolj pestre in pogoste skupine nevretenčarjev so bili mahovnjaki (Bryozoa), črvi cevkarji (Serpulidae) in školjke (Bivalvia). Pokazali smo, da je S. errata, zaradi svoje abundance in visokih CR, pomemben filtrator v slovenskem priobalnem morju. Izračunali smo, da lahko obrasli biofiltri prefiltrirajo velike količine morske vode, podobne strukture pa bi lahko ob strateški namestitvi blažile probleme povezane z evtrofikacijo na obremenjenih delih slovenske obale.</dc:description><dc:publisher>[A. Fortič]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-03-09 07:15:02</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>144706</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
