Optimizacija obsevanja možganskih tumorjev za določitev varnostnega roba pri sodobnih tehnikah obsevanjaDolenc, Laura (Avtor) Smrdel, Uroš (Mentor) Žager Marciuš, Valerija (Komentor) Mekiš, Nejc (Recenzent) magistrska delaradiološka tehnologijamožganski tumorjiradioterapijasodobne tehnike obsevanjageometrična verifikacija obsevanjavarnostni rob pri obsevanju možganovUvod: Možgani so kompleksen organ, ki ob pojavu raka, kot ene najtežjih bolezni v današnji dobi, niso ostali ne prizadeti. Glede na to iz kakšnih celic so možganski tumorji sestavljeni, ločimo primarne in sekundarne tumorje. Zelo pomembno vlogo pri zdravljenju le teh ima radioterapija, kjer se za obsevanje uporabljajo megavoltni fotonski žarki energije 6 megavoltov, tridimenzionalne tehnike obsevanja in sistem slikovno vodene radioterapije. Velikost varnostnega roba pri obsevanju možganov znaša do 2 cm. Namen: Preveriti ali obstoječi varnosti rob kliničnega ciljnega volumna in načrtovanega tarčnega volumna ustreza izračunanemu varnostnemu robu za obsevanje možganov ter definirati varnostne robove potrebne za obsevanje posameznih regij možganov. Metode dela: Na Onkološkem inštitutu Ljubljana smo izvedli presečno retrospektivno raziskavo. Izbrali smo si časovno obdobje enega leta in sicer od 1. 9. 2018 do 1. 9. 2019. V elektronskih/fizičnih obsevalnih kartonih bolnikov, smo glede na lokacijo tumorja, pregledali sistematične napake in na podlagi teh, izračunali povprečne sistematične napake in velikosti varnostnih robov glede na možganski reženj ter naredili primerjavo z že obstoječimi varnostnimi robovi. Podatke smo analizirali s programom za statistično obdelavo. Rezultati: Povprečne sistematične napake glede na možganske regije smo izračunali v štirih smereh: lateralni, longitudinalni, vertikalni in v smeri rotacije. Največjo sistematično napako v lateralni smeri smo izračunali v področju cerebelarno, ki je tudi statistično značilna (p < 0,05). V longitudinalni in vertikalni smeri pri nobeni od regij nismo zaznali statistično značilnih razlik. Smo pa statistično značilno razliko zaznali v smeri rotacije in sicer v frontalnem režnju (p=0,037) in legi tumorja cerebelarno (p=0,002). Največjo velikost varnostnega roba smo izračunali za tumorje, ki ležijo cerebelarno (0,80 mm), medtem ko bi tumorjem v področju parietalnega režnja dodali zgolj 0,31 mm velik varnostni rob. Z linearno regresijo smo ugotovili tudi, da na lateralne premike in rotacijo vpliva zgolj lega tumorja cerebelarno (p < 0,05), medtem ko na longitudinalne in vertikalne premike ne vpliva nobeden izmed faktorjev. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da so velikosti povprečnih sistematičnih napak manjše od velikosti 1 mm, kar lahko pripišemo dobri fiksaciji bolnikov s tri točkovno termoplastično masko. Glede na izračun varnostnega roba (klinični ciljni volumen in planirani tarčni volumen), bi tako varnostni rob iz obstoječih 5 mm zmanjšali na 2-3 mm, v kolikor bi v procesu obsevanja sledili protokolu portalnega slikanja.[L. Dolenc]20212023-03-07 15:27:50Magistrsko delo/naloga144675sl