<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=144652"><dc:title>Mineraloška in geokemična analiza sedimentov Koseškega bajerja</dc:title><dc:creator>Lazić,	Majda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rogan Šmuc,	Nastja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mineraloške analize</dc:subject><dc:subject>geokemijske analize</dc:subject><dc:subject>urbana okolja</dc:subject><dc:subject>akumulacijska jezera</dc:subject><dc:subject>sedimenti</dc:subject><dc:subject>težke kovine</dc:subject><dc:description>Namen raziskave je bil ugotoviti mineralno in geokemično sestavo vzorcev sedimenta Koseškega bajerja, ki se nahaja na severozahodnem delu Ljubljanske kotline. Iz sredine jezera smo odvzeli jedro vrtine KS in naredili natančen sedimentološki popis jedra, granulometrijsko analizo vzorcev ter pripravili vzorce za nadaljnje raziskave. Ugotovili smo, da naši vzorci pripadajo trem skupinam: malo peščen meljast pesek, zelo malo meljasta peščena glina in malo meljast glinen pesek. Z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD) smo v obravnavanih vzorcih določili kremen, dolomit, albit, sadro, illit in kalcit. V izbranih vzorcih KS-20, KS-40, KS-55 in KS-65 smo našli glinene minerale illit, klorit in kaolinit. Z visoko ločljivostnim masnim spektrometrom z induktivno sklopljeno plazmo (HR-ICP-MS) smo v vzorcih določili detajlno elementno sestavo glavnih oksidov in težkih kovin. V vzorčni vrtini smo našli največjo vsebnost SiO2 (43,31–74,76 %), kateri sledi Al2O3 (12,52–17,25 %), najmanj pa je MnO (0,02–0,07 %). Najvišje vsebnosti težkih kovin, pripadajo elementom Cu (273,6 mg/kg), Zn (266 mg/kg), Pb (106,8 mg/kg) in Cd (2,2 mg/kg), najnižje vsebnosti pa elementom Sb (0,6 mg/kg), As (14,6 mg/kg), Mo (4,7 mg/kg) in Ni 36(mg/kg). Z statističnimi analizami smo dokazali, da se vsebnosti težkih kovin z globino znižujejo, posledično lahko sklepamo, da so v zgornjih cm jedra zvišane vsebnosti težkih kovin antropogenega izvora. Gre predvsem za vpliv kmetijstva, prometa in kurjave. Mineraloško in elementno sestavo vzorcev smo potrdili tudi z uporabo elektronske mikroskopije, in sicer z vrstičnim elektronskim mikroskopom s spektrometrom energijske disperzije (SEM-EDS). Potrdili smo naslednje minerale: kremen, kalcit, sadro in glinene minerale. V omenjenih vzorcih pa smo zaznali minerale, ki lahko veljajo kot potencialni nosilci težkih kovin: cirkon, ilmenit, rutil, pirit in minerali REE.</dc:description><dc:publisher>[M. Lazić]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-03-07 09:00:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>144652</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
