<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=144632"><dc:title>Zakon o osebni asistenci in vloga družinskih članov kot osebnih asistentov</dc:title><dc:creator>Otoničar,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čebron Lipovec,	Uršula	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Valič,	Urša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>osebna asistenca</dc:subject><dc:subject>študije hendikepa</dc:subject><dc:subject>družinski člani</dc:subject><dc:subject>osebni asistent</dc:subject><dc:subject>etnografija</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu avtorica raziskuje, kako osebna asistenca vpliva na življenje oseb s hendikepom. V središče zanimanja je postavljeno življenje oseb s hendikepom pred in po uveljavitvi Zakona o osebni asistenci (2019). V raziskavi se sprašuje, zakaj nekateri uporabniki osebne asistence za osebne asistente izberejo starše. Raziskava temelji na intervjujih z uporabniki osebne asistence, ki kažejo, da so starši lahko dobra izbira, saj najbolje poznajo potrebe uporabnikov, prav tako so bolj časovno razpoložljivi. Eden od razlogov izbire starša kot osebnega asistenta je tudi želja po recipročnosti uporabnikov, saj je zaposlitev osebnega asistenta finančno ugodnejša od instituta družinskega pomočnika. Neodvisno življenje osebe s hendikepom pogojujejo različni dejavniki – zaposlitev družinskega člana kot osebnega asistenta ga ne izključuje nujno.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-03-04 07:45:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>144632</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
