Kognitivno-vedenjska terapija kot ena izmed oblik podpore učiteljemMaselj, Laura (Avtor) Krek, Janez (Mentor) Žvelc, Maša (Komentor) psihoterapijakognitivno-vedenjska psihoterapijaučiteljMagistrsko delo v teoretski raziskavi obravnava kognitivno-vedenjsko terapijo kot eno izmed možnih oblik podpore učiteljem. Pristopov v psihoterapiji je veliko. V delu se osredotočamo na kognitivno-vedenjsko terapijo, ki temelji na kognitivni in vedenjski paradigmi. V delu pokažemo različne težave učiteljev, ki prispevajo k stresu in zmanjšanju kakovosti njihovega pedagoškega dela, obravnavamo specifike kognitivno-vedenjske terapije ter ob raziskovanju izbranega pristopa analiziramo, kako je pristop lahko ena izmed možnosti podpore učiteljem. V prvem delu so opredeljene najpogostejše težave učiteljev in kaj jih lahko povzroči. Prikazano je, da imajo učitelji zaradi različnih dejavnikov različne duševne in fizične težave. Različne raziskave kažejo, da je učiteljski poklic lahko bolj stresen od ostalih poklicev. V nadaljevanju obravnavamo glavne specifike pristopa, kako se je kognitivno-vedenjska terapija razvijala, kateri so njeni osnovni principi, kako razume terapevtski odnos, kako dojema človeško bitje, katere tehnike so zanjo značilne ter kakšni so potek, načrtovanje in cilji kognitivno-vedenjske terapije. V drugem delu smo kognitivno-vedenjsko terapijo aplicirali kot eno izmed možnosti podpore učiteljem. Predstavili smo kognitivne in vedenjske tehnike, ki jih med kognitivno-vedenjsko terapijo terapevt predstavi učitelju in ga nauči/opremi za učinkovitejšo podporo pri soočanju z najpogostejšimi težavami, ki lahko zaradi vpliva dela in okolja doletijo učitelja, npr. stres, izgorelost, depresija, tesnoba, nespečnost, negativna samopodoba, slaba zmožnost komuniciranja, nefunkcionalna jeza. Pokazali smo, da je že opravljenih nekaj raziskav, ki potrjujejo učinkovitost kognitivno-vedenjske terapije za pomoč učiteljem pri razrešitvi njihovih težav. Večina najdenih raziskav ima relativno majhen vzorec, majhno število ponovitev eksperimentalnih pogojev, raziskave niso izvedene v Evropi in pa primanjkuje raziskav, ki bi dokazovale aplikacijo KVT za učitelje kot samostojno metodo. Opravljena teoretska raziskava s svojimi izsledki prispeva k razumevanju kognitivno-vedenjske psihoterapije in k razumevanju težav učiteljev, ki izhajajo iz miselnih vzorcev, ki prispevajo k spremembi čustev, fizičnih in vedenjskih odzivov učiteljev v razredu. Opredelili smo tudi, kako izbrani pristop glede na svoje cilje in specifike lahko podpre učitelje, ki želijo razrešiti svoje specifične težave, do katerih prihaja pri njihovem učiteljskem delu. Na podlagi večine omenjenih raziskav ugotavljamo, da kognitivno-vedenjska terapija prispeva k znatno nižji stopnji stresa in anksioznosti učiteljev, zmanjšanju disfunkcionalnih prepričanj, večji zmožnosti obvladovanja negativnih misli, k večjemu optimizmu in navsezadnje bolj funkcionalnemu in celostnemu delovanju učiteljev. Kognitivno-vedenjska terapija se pokaže kot ena izmed možnosti, ki učiteljem lahko pomaga pri celostnem delovanju in kakovostnem poučevanju. S pomočjo kognitivno-vedenjske terapije učitelji lahko izboljšajo svojo kognicijo, čustvovanje, fizične odzive in vedenje, s pomočjo katere se bo izboljšalo duševno zdravje učiteljev, kar posledično z njihovim funkcionalnim vedenjem pripelje do boljše razredne klime in pozitivnejšega vedenja učencev. Boljše zmožnosti obvladovanja čustvenih stisk in vedenja lahko posledično vplivajo na manjšo stopnjo izgorelosti učiteljev in zmanjšano število učiteljev, ki predčasno zapustijo poklic.L. Maselj20232023-03-01 08:30:02Magistrsko delo/naloga144538sl