<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=144534"><dc:title>Inaktivacija virusa Y krompirja v vodi s hidrodinamsko kavitacijo</dc:title><dc:creator>Ješelnik,	Meta	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dermastia,	Marina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Guitierrez Aguirre,	Ion	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>virus Y krompirja</dc:subject><dc:subject>rastlinski patogeni</dc:subject><dc:subject>hidrodinamska kavitacija</dc:subject><dc:subject>virusna inaktivacija</dc:subject><dc:subject>izolacija RNA</dc:subject><dc:subject>pomnoževanje RNA</dc:subject><dc:subject>razgradnja RNA</dc:subject><dc:subject>poškodbe kapside</dc:subject><dc:description>Z vodo se poleg človeških in živalskih patogenih virusov prenašajo tudi rastlinski. Eden od virusov, za katerega je bila možnost prenosa z vodo potrjena, je virus Y krompirja (PVY). PVY je eden od najnevarnejših virusov krompirja, saj uničuje pridelek ene najpomembnejših poljščin. Poleg krompirja napada tudi druge rastline v družini razhudnikovk (Solanaceae) npr. paradižnik. Zaradi vse večjega pomanjkanje čiste vode in varčevanja z njo, se v kmetijstvu, ki porablja za namakanje ogromne količine vode, vse bolj uveljavljajo zaprti namakalni sistemi z reciklirano vodo. Pred ponovno uporabo moramo iz take vode odstraniti patogene organizme. Za njihovo odstranjevanje razvijamo nove, okolju prijaznejše metode, kot je hidrodinamska kavitacija za inaktivacijo virusov v vodi. V raziskavi smo vodovodni vodi dodali PVY in jo nato obdelali s hidrodinamsko kavitacijo. Po različnih časih obdelave smo testirali virusno infektivnost. Pokazali smo, da po 500 kavitacijskih prehodih pod tlačno razliko 700 000 Pa, virus ne more več okužiti rastlin tobaka, v nekaterih poskusih pa smo virusno inaktivacijo dosegli že po krajših časih obdelave. Virusno infektivnost smo testirali na testnih rastlinah, ki smo jih okuževali z odvzetimi alikvoti obdelanega vzorca v različnih časovnih točkah. Poleg virusne infektivnosti smo z metodo RT-PCR preverjali tudi, če je prišlo do razgradnje RNA. Po vizualizaciji z agarozno gelsko elektroforezo smo v nekaterih primerih opazili le manjši vpliv na genomsko RNA in tako sklepali, da hidrodinamska kavitacija vpliva na različne virusne strukture. Inaktivacija virusa naj bi bila posledica poškodb virusne kapside, kar smo opazili s transmisijsko elektronsko mikroskopijo. Da je inaktivacija virusa v glavnem posledica mehanskih učinkov kavitacije, smo dokazali z dodatkom lovilcev prostih radikalov, ki niso imeli vpliva na virusno infektivnost.</dc:description><dc:publisher>[M. Ješelnik]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-03-01 07:15:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>144534</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
