<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=144505"><dc:title>Dolgotrajna oskrba oseb z demenco v domačem okolju</dc:title><dc:creator>Hasanović,	Emina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Milavec Kapun,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Plesec,	Špela	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lapanja,	Aljoša	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>kognitivni upad</dc:subject><dc:subject>laični oskrbovalci</dc:subject><dc:subject>domače okolje</dc:subject><dc:description>Uvod: Staranje je fiziološki proces. Ena izmed bolezni starejših je tudi demenca. Demenca kot bolezensko stanje ne prizadene samo osebe, ampak tudi njene bližnje. Za osebe z demenco je pomembna dolgotrajna oskrba, saj bolezen napreduje in stanje posameznika se bo le slabšalo. Pri tem ne smemo pozabiti na oskrbovalca in njegovo fizično in psihično počutje. Nevarno je, da v pretirani skrbi za osebo z demenco pozabi nase in se tako fizično kot psihično iztroši. Oskrbovalci potrebujejo predvsem psihično podporo, informacije o bolezni ter pomoč v oblik druženja. Namen: Namen diplomskega dela je opredeliti potrebe ljudi z demenco, poiskati intervencije, ki spodbujajo samostojnost oseb z demenco, ter opredeliti težave, s katerimi se najposteje srečujejo laični oskrbovalci oseb z demenco. Metode dela: Pri diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Narejen je bil pregled znanstvenih člankov. Članke smo iskali v podatkovnih bazah: CINAHL full text, MEDLINE, ScienceDirect ter COBIB; pomagali smo si tudi s pregledom referenc v najdenih člankih. V analizo smo vključili 18 virov literature. Rezultati: Oskrba oseb z demenco je nenehno speminjajoč se proces, zato smo v rezultatih opisali intervencije, s katerimi opolnomočimo osebe z demenco za čim daljše samostojno življenje v domačem okolju. Ker se z napredovanjem bolezni stanje oseb le slabša, so v oskrbo vključeni večinoma najbližji, tako imenovani laični oskrbovalci. Pomembno jih je informirati o bolezni in njenih posledicah ter jih opolnomočiti za oskrbo osebe z demenco. Storitve, namenjene laičnim oskrbovalcem, so večinoma usmerjene v dajanje podpore in pomoči pri izvajanju vsakodnevne oskrbe osebe z demenco ter podpore pri iskanju ravnovesja med vlogo oskrbovalca in lastnimi potrebami. Razprava in zaključek: Dolgotrajna oskrba oseb z demenco je v Sloveniji slabše razvita. Slovenija zaostaja za drugimi evropskimi državami pri izvajanju storitev dolgotrajne oskrbe, še manj je napredka na področju oskrbe oseb z demenco in podpore njihovim laičnim oskrbovalcem. Novosti prinaša šele sprejeti Zakon o dolgotrajni oskrbi. Sprejeti zakon predstavlja pravno podlago, da bodo upravičenci s primerljivimi potrebami lahko dostopali do primerljivih pravic ter imeli možnost izbire.</dc:description><dc:publisher>[E. Hasanović]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-02-26 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>144505</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
