<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=144489"><dc:title>Merilni sistem  za kompenzacijo deformacije pločevine pri robotskem varjenju</dc:title><dc:creator>LEVAK,	GREGOR	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podobnik,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zore,	Aleš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>skeniranje</dc:subject><dc:subject>odprešek</dc:subject><dc:subject>zvarjenec</dc:subject><dc:subject>robotsko varjenje</dc:subject><dc:subject>virtualno okolje</dc:subject><dc:subject>poligoniziran objekt</dc:subject><dc:subject>GOM</dc:subject><dc:subject>ATOS Scanbox 5120</dc:subject><dc:subject>Matlab</dc:subject><dc:subject>TPV</dc:subject><dc:subject>FAAR WE</dc:subject><dc:subject>UKL2</dc:subject><dc:description>V industriji se pogosto pojavlja problematika doseganja hitrih in kvalitetnih meritev, ki predstavljajo povratne informacije o kvaliteti izdelka. Pri zelo kompleksnih izdelkih, kjer se zahtevajo ozka tolerančna območja zaradi ustrezne montabilnosti, je zelo pomembna zanesljivost pridobljenih meritev. Geometrijske lastnosti takšnih končnih izdelkov, kjer je pri sestavljanju prisotno varjenje, je odvisna tudi od deformacije materiala pri termični obdelavi spajanja manjših kosov. Oblika zvarjenih kosov je zato na končnem izdelku drugačne oblike, kot jo imajo nezvarjeni kosi, kar lahko predstavlja težavo pri montaži.
S pomočjo skenirne naprave smo zato zgradili in ustvarili merilni sistem takšnega kompleksnega izdelka, kot je nosilec kolesa, kjer smo v okviru magistrske naloge analizirali kvaliteto pridobljenih meritev. Merilni sistem je sestavljen iz merilnega in skenirnega programa, ki smo ju podrobneje opisali. Predstavili smo tudi rezultate analize merilnega sistema po metodah MSA procedure 1 in 3 z dodatno analizo primerjave dveh merilnih naprav. Opisali smo tudi izboljšave, ki smo jih naredili za doseganje stabilnejšega in robustnejšega merilnega sistema z izboljšano točnostjo in natančnostjo  meritev.
Predstavili smo tudi metodologijo definiranja novih odpreškov za namen kompenzacije deformacije pločevine pri varjenju. Metodologijo smo preverili z enostavnim modelom varjenja dveh enakih ploščic. Naredili smo podrobno analizo pridobljenih rezultatov in ugotavljali uporabnost metodologije. Princip definiranja novega odpreška smo tudi uporabili na enem izmed odpreškov nosilca kolesa in oblikovali predlog nove oblike odpreška v obliki CAD modela. S temeljitim razmislekom smo metodologijo tudi nadgradili v računalniško generiranje novega odpreška.
Naloga je opremljena z opisnim in slikovnim gradivom. V uvodnem poglavju smo najprej predstavili tematiko zaključnega dela. Nato smo podali podrobnejšo predstavitev uporabljene strojne in programske opreme. V poglavju Metodologija smo predstavili delovanje skenirne naprave, princip skeniranja in način generiranja poligoniziranega objekta. Opisali smo tudi koncepte merilnega programa in v splošnem predstavili načine analize merilnega sistema. V tem poglavju smo opisali tudi idejne koncepte in enačbe za definicijo novega odpreška.
V poglavju Rezultati smo predstavili skenirni in merilni program nosilca kolesa, ter vse rezultate in opise analize zgrajenega merilnega sistema. Dodani so tudi rezultati enostavnega modela varjenja dveh ploščic s podrobnimi opisi in analizami. Predstavljeni so tudi rezultati koncepta uporabljenega na realnem odprešku ter rezultati in analize računalniškega generiranja oblike novih odpreškov.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-02-24 10:10:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>144489</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
