<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=144433"><dc:title>Vračanje tekaške zmogljivosti na izhodiščno raven po pretečenem gorskem ultramaratonu</dc:title><dc:creator>Lihteneger Vidmajer,	Jon	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ušaj,	Anton	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ultramaraton</dc:subject><dc:subject>izziv »Everesting«</dc:subject><dc:subject>super-dolgotrajna vzdržljivost</dc:subject><dc:subject>vračanje tekaške zmogljivosti</dc:subject><dc:description>Gorski ultramaraton je preizkušnja superdolgotrajne vzdržljivosti, kjer tekmovalci poleg razdalje, daljše od maratona (42.195 km), premagujejo tudi številne vzpone in spuste. Med superdolgotrajno vzdržljivostne preizkušnje spada tudi izziv »Everesting«, kjer gre za ponavljajoče premagovanje vzponov in spustov, dokler se s premaganimi višinskimi metri ne doseže višina največje gore sveta »Mount Everest« (8848m). Izziv »Everesting« je specifičen napor, saj se na dokaj kratki razdalji opravi veliko višinskih metrov. Po naporu kot je ultramaraton se pojavijo spremembe na različnih področjih, ki na začetku onemogočajo ponovno premagovanje napora. Pretekle študije so pokazale, da se pojavijo mišične mikro-poškodbe, vnetja, živčno-mišična utrujenost in porušeno hormonsko ravnovesje, ki predstavljajo ključne kratkotrajne odzive po ultramaratonu. Zmogljivost pa ostaja zmanjšana za nedoločen čas tudi po tem, ko se naštete spremembe vrnejo na izhodišče. V magistrski nalogi smo želeli primerjati napor in ključne odzive po tekaškem izzivu »Everesting«, z naporom in odzivi po različnih ultramaratonih iz razpoložljive literature. S tekaškimi testi smo želeli zaznati znižanje in vračanje tekaške zmogljivosti med maksimalnim in submaksimalnim dolgotrajnim naporom po izzivu »Everesting«. V raziskavi je sodeloval preiskovanec, ki je amaterski gorski ultramaratonec. Preiskovanec je opravil meritve pred izzivom »Everesting«, ki so služile kot izhodiščna vrednost, ter meritve po izzivu »Everesting«, ki smo jih primerjali z izhodiščem in literaturo rezultatov po ultramaratonu. Z rezultati meritev med samim izzivom smo primerjali napor med »Everestingom«, z naporom med ultramaratonom iz razpoložljive literature. Ugotovili smo, da bi naklon terena lahko vplival na intenzivnost napora, saj je preiskovanec med samim izzivom dosegal višjo intenzivnost, kot so jo v dosedanjih raziskavah izmerili med ravninskim ultramaratonom podobnega trajanja. Ugotovili smo tudi, da bi lahko sama dolžina ultramaratona pomembneje vpliva na kratkotrajne odzive po super dolgotrajnem naporu kot pa naklon, saj je med izzivom prišlo do manjših mišičnih mikro-poškodb, sistemskega vnetja in porušenega hormonskega ravnovesja, kot so izmerili med ultramaratonom na daljši razdalji z manj višinskimi metri. Tekaška zmogljivost, ki smo jo spremljali s tekaškimi testi med maksimalnim in submaksimalnim dolgotrajnim naporom, se v celoti ni povrnila tudi po 25 dneh. Glavni omejitveni dejavnik med vračanjem tekaške zmogljivosti so predstavljale spremenjene pljučne funkcije, ki so ostale spremenjene najdlje.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-02-22 07:15:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>144433</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
