<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=144408"><dc:title>IZBOLJŠANJE PROMETNE VARNOSTI V KRIŽIŠČIH S POUDARKOM NA NIZKOCENOVNIH UKREPIH ZA UMIRJANJE PROMETA</dc:title><dc:creator>Boh,	Žiga	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vidmar,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>cestni promet</dc:subject><dc:subject>človeški dejavniki v prometu</dc:subject><dc:subject>ukrepi in naprave za umirjanje prometa</dc:subject><dc:subject>križišče</dc:subject><dc:subject>konfliktne točke v križišču</dc:subject><dc:subject>udeleženci v prometu</dc:subject><dc:subject>varnostna tveganja</dc:subject><dc:subject>dejavniki vplivanja na vedenje voznika.</dc:subject><dc:description>Cestni promet predstavlja promet pešcev, vozil in drugih udeležencev v prometu in je izrednega pomena za splošno mobilnost prebivalstva, učinkovitost gospodarstva in ne nazadnje za splošno blaginjo. Cestni promet poleg pešcev vključuje več transportnih sredstev, in sicer od električnega skiroja do 40-tonskega priklopnika, vsi pa imajo skupni imenovalec – cesto, ki jo lahko uporabljajo pod pogoji, določenimi s prometno ureditvijo oziroma z zakonodajo in drugimi predpisi. 

Udeleženci v cestnem prometu so medsebojno različni. Poleg tega, da so v drugačnih vlogah udeleženca (pešec, kolesar, voznik motornega vozila), imajo tudi drugačna prepričanja, navade, izkušnje, psihološka in fiziološka stanja itd., zato je pomembno, da je cestna infrastruktura grajena univerzalno, razumljivo in varno. Določena tveganja na cestni infrastrukturi predstavljajo tudi nivojska križanja, ki s svojo ureditvijo uokvirjajo polja s konfliktnimi točkami. Znotraj teh polj so omogočeni združevanje, cepljenje, prepletanje in križanje tako motoriziranega kot tudi nemotoriziranega prometa.

Magistrsko delo se torej z upoštevanjem razumevanja človeških dejavnikov v prometu osredotoča na učinkovito zagotavljanje prometne varnosti na nivojskih križiščih s poudarkom na nizkocenovni izvedbi ukrepov in naprav za umirjanje prometa s prednostjo, da se tovrstni ukrepi praviloma izvedejo v obstoječih gabaritih ceste brez oziroma z minimalnimi gradbenimi posegi. Proti koncu dela je predstavljen tudi praktični primer, ki zajema vrsto tehničnih rešitev, katerih cilj je izboljšanje prometne varnosti vseh udeležencev v prometu.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-02-21 08:45:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>144408</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
